Brenk, Kristina (1911-2009)

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

ŽIVLJENJE Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Nato je šolanje nadaljevala v Mariboru, kjer je končala meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli. V zaporu je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945 je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Mladina se je preko nje seznanila s tujo ljudsko in avtorsko pravljico. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, med leti 1949 - 1973, ko se je upokojila. Zasnovala je številne knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Bila je med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko.

DELO V času študija je pisala igrice, pesmi in zgodbe za šolski list. Pred drugo svetovno vojno je objavljala v Ljubljanskem zvonu in Sodobnosti. Po vojni je svoja dela objavljala v mladinskih revijah Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir, Akademski glas, Naš rod, Gruda in na radiu ter v knjižnih izdajah. Snov za svoja dela je jemala iz spominov na otroštvo in dom, NOB ter iz ljudskega izročila. Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov). Slovenska mladinska književnost je po njeni zaslugi postala predmet literarne vede in predmet poučevanja na fakultetah v Sloveniji.

BIBLIOGRAFIJA

PROZA: Golobje, sidro in vodnjak (1960), Prva domovina (1973), Hoja za bralci (1980), Moja dolina (1996), Deklica Delfina in lisica Zvitorepka (1972), Srebrna račka-zlata račka (1975), Dobri sovaržnikov pes (1980), Babica v cirkusu (1982), Prigode koze Kunigunde (1984).

POEZIJA: Prišel je velikanski lev (2008), Čenča Marenča (1976), Kako šteje Čenča Marenča (1976),

DRAMSKO DELO: Mačeha in Pastorka (1951), Čarobna paličica (1958), Modra vrtnica za princesko (1963).

PREVAJALSKO DELO: Astrid Lindgren: Pika Nogavička (1958), Bratec Kljukec s strehe (1966), Felix Salten: Bambi (1970), Eduard Petiška: Stare grške bajke (1992), Harriet Beecher-Stowe: Koča strica Toma, Nemška ljudska pravljica: Lonček balonček (1983), Fred Rodrian: Jelen Jarko (1986), Ruska ljudska povest: Kdo bo izpulil repo (1986), Indijanska ljudska pravljica: Lisica in drozg (1990).