Barnicz

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Barnicz  
Avtor Tomo Rebolj
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Ljubljana: Državna založba Slovenije
Datum izida 1981
Subjekt slovenska književnost
Žanr roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 154
Klasifikacija
COBISS ID 12385281

Barnicz (1981) je filozofsko-psihološki roman slovenskega pisatelja Toma Rebolja

Zgradba in slog[uredi]

Delo je razdeljeno na sedem enot ter 78 kratkih poglavij. Slog je poln pridevnikov ter podrobnih opisov situacij, lokacij ter čustvenih stanj, saj je roman osredotočen na osebno dojemanje protagonista.

Vsebina[uredi]

Barnicz je mladenič z željo po poslanstvu, ki bi dalo življenju večji smisel. Pogosto vidi slaba znamenja v običajnih dogodkih, je pesimist. Roman se začne v lokalu, kjer Barnicz pije s šolskimi tovariši, sredi večera ga doleti težek občutek. Ob prihodu domov najde v nabiralniku listek z napisom: »Pridi takoj. Teta.« S teto ima nepojasnjen problematičen odnos, občutek dolga. Odpravi se do tetine hiše na Cvetlični ulici, preveva ga krivda. Preden vstopi, spozna tetino sosedo Majo, v travi najde njeno elastiko za lase z navezanima belima kockama. Teta mu v pogovoru očita, da je izgubljen v življenju, izkaže razočaranje nad njim.

Barnicz se odpravi domov, vse do doma ima zasledovalca. Zasledovalec se predstavi kot Klaver in mu pove, da ga je moral poiskati, saj ga je videl v sanjah. Iz sanj je poznal Barniczevo stanovanje, v Barniczu vidi čudno, žalostno usodo. Barnicz kasneje v žepu zatipa tetin listek, ko ga izvleče, na njem piše naslov neke ustanove. Zaposli se v t. i. Ustanovi na tistem naslovu, opravlja monotono delo. Dodeljen je sodelavcu Landermanu, ki je osebnostno in idejno popolnoma drugačen od direktorja ter ostalih delavcev Ustanove.

Skozi roman Barnicza pogosto najde Klaver, ki si protagonista postavi za vzornika, pogovarjata se o usodi, mestu posameznika v vesolju in drugih eksistenčnih temah. V nekem trenutku gresta do mestne trdnjave, kjer Barnicz spozna natakarico Tanjo Kartagino, ki Barniczu da vedeti, da je osebnostno drugačen od večine.

Sodelavec Landerman protagonista prepriča v izlet med službenim časom, potujeta mimo polj in nato skozi gozd. Barnicz razmišlja, kako so ga Klaver, Landerman, Tanja in Ustanova odpeljali na popolnoma drugo življenjsko pot, stran od Maje. Med potjo Landerman govori o svojem dojemanju realnosti, življenja, smrti, v protagonistu vidi nekaj posebnega, postane mu nekakšen duhovni učitelj. Pot končata ob obali, kjer ima protagonist privid tete in njene gospodinje. Z Landermanom se opijeta in sanjarita o življenju na barki, stran od družbe. Protagonistov odnos z Majo se poglobi, Landerman in Barnicz sta okarana pri direktorju, ki je vedel za njun izlet. Protagonist se spre z Ustanovinim ekonomom, ki mu veli, naj neha kršiti zaupanje kolektiva ter pristane na Ustanovino veliko moralo. Barnicz mu predstavi zaprtost miselnosti Ustanove, pride do fizičnega konflikta.

Kasneje Klaver Barniczu izpove željo po samomoru, nato je ustreljen. V zadnjih poglavjih romana se protagonist poslovi od Maje, da odpoved ter se še zadnjič sreča z Landermanom. Naslednji dan gre ponovno do tete, ki pogovor zaključi z mislimi, da »nihče ni na tem svetu kaznovan tako zelo, da bi moral večno ostati tukaj«. Barnicz odide. Kocki, povezani z elastiko, položi v travo, kot da se nikdar ni nič zgodilo.

Viri[uredi]

  • Tomo Rebolj: Barnicz. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981.