Anica Černej, ob obletnici njene smrti 3. maja 1944
Na današnji dan, 3. maja 1944, je v podružnici taborišča Ravensbrück končala svoje življenje pesnica Anica Černej. Njena rojstna hiša v Čadramu pri Oplotnici ima v Registru kulturne dediščine sicer svojo evidenčno številko, ampak mi je lani na označenem mestu ni uspelo najti, nihče od domačinov ni vedel nič ne o pesnici ne o kaki spominski plošči. Pač pa je pesničino ime zapisano med 36 padlimi književniki na spominski plošči v veži Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani.
Celotni seznam pisateljskih žrtev druge svetovne vojne dobimo, če tem 36 pisateljem prištejemo še t. i. zamolčane avtorje, med katerimi jih je 15 umrlo na kolaborantski strani, štirje pa v "nepojasnjenih okoliščinah", ter prgišče avtorjev, ki jih pokaže iskanje po Wikipodatkih in spadajo na eno ali drugo stran v spopadu (Ivan Hribar, Ivan Sorgo, Katarina Haderlap, Boris Rihteršič, Narte Velikonja ...), skupaj 68 književnikov. Večino književnikov (50) so pokončali okupatorji in domači izdajalci zaradi njihovega uporništva; 18 pesnikov kolaborantov je izdajo plačalo z glavo. Ko 50 partizanskim literarnim žrtvam prištejemo še 2437 priložnostnih avtorjev, ki so v vojni stiski napisali 12.000 pesmi (gl. Slovlit), in literarno orientirane organizatorje OF (glej Slovlit), lahko pod črto sklenemo, da je bila slovenska književnost v času velike vojne preizkušnje odločno na strani osvobodilnega boja. Nekega dne natančneje povzamem žalostne usode padlih, v upanju, da nas to odvrne od rožljanja z orožjem. -- miran