Anica Černej

Ana Četkovič Vodovnik: Anica Černejeva ostaja z nami[uredi]

Članek, ki je izšel v reviji za družinsko in družbeno vzgojo, Otrok in družina, je napisala Ana Četkovič Vodovnik aprila 2000.

Povzetek članka[uredi]

Avtor nam želi v članku povedati, da nam valovi novega časa spreminjajo življenjske vrednote in tudi estetski okus. V pozabo odrine veliko ustvarjalcev in umetnikov. Pesnik živi, dokler živijo njegove pesmi. Tiste, ki sežejo globlje v srce, navadno tam tudi ostanejo. Leta 2000 je bilo praznovanje stoletnice rojstva pesnice in pisateljice Anice Černejeve, katere ime ne more biti pozabljeno. Prgišče zapisov o njenem življenju nam osveži spomin na zanjo usodno zaznamovani čas.

Ključni pojmi[uredi]

•ANICA ČERNEJEVA: Rojena 3. aprila 1900 v Čadramu pri Slovenskih Konjicah. Bila je učiteljica, profesorica, pesnica in pisateljica. Živela je takrat, ko so na Koroškem izvedli plebiscit. Takrat jo je zelo prizadela usoda otrok, ki so ostali onkraj krivično postavljenih meja. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so jo Nemci odpeljali v taborišče Ravensbruck. Umrla je 3. maja 1944 v Neubrandenburgu.

•POEZIJA: literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo

Analiza članka[uredi]

Avtorica je v članku povedala, da je ime Anice Černejeve ostalo zapisano povsod med ljudmi, kjer je imela njena družina svoje življenske postaje. V Makolah pri Poljčanah je nastala Osnovna šola Anice Černejeve, ki se od nastanka imenuje po njej. V Celju pa stoji Vrtec Anice Černejeve, ki se tega s ponosom zaveda od leta 1956, ko je bil ustanovljen. Aničine otroške pesmi so kot sproščene domišljijske igre. Vzgojiteljice jih lahko na različne načine vpletajo v otroški svet in življenje vrtca. K sodelovanju praznovanja stoletnice rojstva Anice Černejeve je bila povabljena tudi mag.Mira Voglar, ki se je kot pedagoginja in muzikologinja posvetila metodiki predšolske glasbene vzgoje. Za to priložnost je uglasbila petnajst pesmi Anice Černejeve. Tako obsežno in dragoceno delo so shranili v knjižico Polžek je gospod (Mira Voglar - Anica Černej, 1996). Aničine pesmi so s tem v glasbeni preobleki zakrožile tudi v druge vrtce in kakšno šolo. Za konec jubilejnega leta so natisnili tudi koledar s pesmimi in ga likovno opremili z otroškimi ilustracijami. Na natečaju koledarjev je dobil posebno priznanje. V uvodu knjižice je Mira Voglar napisala: "Zaradi Anice Černejeve in njenih pesmi, bi pravljica rada prišla med otroke... v vrtec, v šolo... na uro pravljic... v knjižnico... na dom..."

Zaključek[uredi]

Največ je vredno to, da se ob Anici Černejevi srečujejo otroci in odrasli, se poustvarjalno družijo in zbližujejo. To so dragoceni trenutki in sadovi skupnega dela, novih doživetij, spoznanj in brezmejnega uživanja. Tega bi bila Anica verjetno najbolj vesela.

Viri[uredi]

Ana Četkovič Vodovnik, Anica Černejeva ostaja z nami, Otrok in družina: revija za družinsko in družbeno vzgojo, št. 4 (april 2000), str. 24