Andragogika

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Andragogika je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem izobraževanja odraslih v sklopu različnih konceptov ter značilnosti, ki vplivajo na učenje in izobraževanje v odraslosti, vzroke za stanja v izobraževanju in učenju odraslih. Andragogika, kot znanstvena disciplina se ukvarja z raziskovanjem izobraževanja odraslih ter učenja odraslih na priložnostni in izkustveni način. Namesto izraza andragogika bi lahko uporabili izraz izobraževanje odraslih. Izraz andragogika so začeli uporabljati zato, da bi povezali Severno Ameriko in Zahodno Evropo.

Razlikujemo med izobraževanjem odraslih in učenjem odraslih. Z izobraževanjem mislimo na procese učenja, ki so organizirani in namerni. Imajo cilje, so sistematični, načrtni. Učenje odraslih se dogaja v času in prostoru, kjer posameznik biva, doživlja svoje okolje. Ta vrsta učenja je povezana z vsakdanjim učenjem posameznika.

Tudi znanost je s časoma priznala, da se človek vse življenje razvija in uči ter da je vsak lahko ustvarjalen in samoiniciativen. To je spoznanje, ki prinaša velike spremembe v osnovnih paradigmah andragoške teorije in je velik izziv za spreminjanje andragoške praske.

Zgodovina[uredi]

V 18. In 19. Stoletju je na organizacijo učenja vplivalo več dejavnikov: industrijska revolucija, prebivalstvo, ki je zapustilo podeželje, vojna, trgovina. V teh časih so organizirali različna izobraževanja. To pa so bile organizacije, ki so povečale možnosti učenja. S tem so imeli tudi raziskovalci več možnosti, da so lahko opazovali izobraževanje in učenje odraslih. Lahko so preučevali dejavnike, ki vplivajo na motiviranje odraslih za učenje, spodbujajo njihovo vrednotenje znanja in načine, kako pridobljeno znanje uporabiti. Na začetku je bilo kljub vsemu učenje odraslih zelo podobno učenju otrok, saj so pogosto uporabljali metodo predavanja. Ena prvih šol, ki je bila ustanovljena je bila ljudska visoka šola na Danskem. Ustanovil jo je Grundtvig. To so bile šole, ki so bile namenjene le odraslim. Te šole so mladim omogočile, da se po končani šoli še naprej izobražujejo ter učijo. V 19. stoletju je veliko zamisli vplivalo na razvoj izobraževanja odraslih v 20. stoletju. Pogosta primerjava izobraževanja za odrasle ter otroke, uporabljanje metode predavanja, odziv na avtoritarno poučevanje so mnoge spodbudili, da so izobraževanje odraslih začeli obravnavati drugače od izobraževanja otrok. Spodbudilo je mišljenje o neformalnem izobraževanju v nasprotju s formalnim izobraževanjem. V 20. stoletju je Eugen Rosenstock, nemški raziskovalec družbenih ved in učitelj na delavski akademiji v Frankfurtu znova uvedel izraz andragogika. Predvsem se je zavzemal za to, da bi v izobraževanju odraslih uporabljali posebno metodo in razvili drugačno teorijo. Ni bil zadovoljen s tem, da so le pedagoške koncepte premestili v izobraževanje odraslih. Leta 1929 so priredili prvo svetovno konferenco o izobraževanju odraslih v Veliki Britaniji. Namen pa je bil, da bi spodbudili mednarodno sodelovanje v izobraževanju odraslih. Nato je leta 1947 UNESCO ustanovil oddelek za izobraževanje odraslih. Kasneje so bile še številne svetovne konference, uvedel se je svetovni program pismenosti, razvil se je koncept vseživljenjskega učenja. Prav tako je bila v 20. stoletju bila andragogika oblikovana kot dejavnost ter akademska disciplina.

Študij andragogike[uredi]

Po drugi svetovni vojni je država načrtno in pospešeno razvijala industrijo in zaradi tega je zelo primanjkovalo kvalificiranih delavcev. Posledično je bilo povpraševanje po izobraženih delavcih zelo veliko in se je izobraževanje za odrasle hitro razvijalo. Leta 1956 so na Filozofski fakulteti v Zagrebu v sklopu študija pedagogike prvič izvedli predavanja o andragogiki v Jugoslaviji. V Sloveniji so s predavanji o obči andragogiki prvič začeli na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete in sicer leta 1976. V študijskem letu 1993 in 1994 se je prvič uvedel tudi samostojni študij andragogike. Kasneje se je ta študiji preoblikoval v skladu z bolonjsko reformo visokega šolstva.

Glavne andragoške institucije v Sloveniji[uredi]

Glavne andragoške institucije v Sloveniji:

  • Andragoški center Slovenije
  • Ljudske univerze Slovenije
  • Univerza za tretje življenjsko obdobje

Zelo pomembna revija, ki se v Sloveniji ukvarja z izobraževanjem odraslih je Andragoška spoznanja. Prvič je izšla leta 1995. Revija predvsem prinaša vse znanstvene novosti, aktualne teme, spremlja pomembne strokovne dogodke.

Viri[uredi]

  • Ličen, N. (2006). Uvod v izobraževanje odraslih. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za pedagogiko in andragogiko.
  • Ličen, N. (2004). Kakšne kompetence potrebujejo andragogi?. Andragoška spoznanja, 10, št. 3, str. 32–46.
  • Krajnc, A. (2018). Nastajanje andragogike, razvoj študija andragogike in usposabljanje izobraževalcev odraslih pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej. Andragoška spoznanja, 24, št. 4, str. 89-107.