Adrijan Lah
Življenje in delo
[uredi]Ivan Lah * 9. december 1881, Trnovo pri Ilirski Bistrici, † 18. maj, 1938, Ljubljana.
Ivan Lah se je rodil 9. decembra 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Najprej se je šolal na klasični gimnaziji v Ljubljani (1895-1903), študij pa je nadaljeval v Pragi (slavistika, klasična filologija, filozofija, pedagogika). Njegov profesor je bil med drugimi tudi T. G. Masaryk, ki je s svojo humanistično filozofijo močno vplival na slovanske študente v Pragi. Lah je doktoriral pri Masaryku v letu 1910.
Že v prvem desetletju 20.stol. je veliko objavljal v uglednih revijah (Dom in svet, Slovan, Ljubljanski zvon), v tem času pa sta izšli tudi njegovi prvi knjigi Uporniki in Vaška kronika. Po opravljenem doktoratu je precej potoval predvsem po slovanskih deželah (obiskal je npr. Poljsko, Rusijo, Bolgarijo, Srbijo) in ob tem še stopnjeval svojo slovansko in jugoslovansko usmerjenost. Zaradi svojega zavednega nacionalizma (v najboljšem smislu boja za narodne pravice) ni dobil profesorske službe. Tako je pristal v časnikarstvu; bil je urednik dveh srbofilskih listov v Ljubljani (Jutro, Dan).
Ob začetku 1. svetovne vojne je bil kot politični sumljivec najprej zaprt v Ljubljani, zatem interniran v več avstrijskih taboriščih (Lipnica, Hainburg, Sitzendorf, Weyerburg, Mittergrabern). Ko je Avstro-Ogrski začelo zmanjkovati zglednih vojakov, je vojska mobilizirala tudi politične sumljivce. Kmalu je bil težko ranjen. Okreval je v praški vinohradski bolnišnici, kjer je dočakal tudi konec svetovne vojne.
Po vrnitvi v Ljubljano je sprva delal kot nadomestni učitelj na državni realki, od 1920. je na Mestnem ženskem liceju poučeval slovenščino, srbohrvaščino, ruščino in češčino. Kljub profesorskemu poklicu je bil tudi prizadeven kulturni delavec, sodeloval je pri založbah, društvih in različnih časopisih. Idejno je vseskozi ostal slovanski in jugoslovanski zanesenjak, četudi stvarnost takega zanesenjaštva ni več podpirala.
Umrl je 18. maja 1938, pokopan pa je na ljubljanskih Žalah.
Ivan Lah je bil ustvarjalec na celotnem področju besedne umetnosti, saj je bil prozaist (Uporniki, Vaška kronika, Brambovci, Mojster Roba, Angelin Hidar, Sigmovo maščevanje idr.), pesnik (Gospod Ravbar, Emanueli, Johanca ali vodiški čudeži, Gabrijan in Šembilija), dramatik (Sneguljčica, Pepeluh, Miklavž prihaja itd.), esejist, zraven pa še prevajalec iz češčine (Češka antologija 1, Češke pravljice), plodovit publicist, urednik in časnikar. Pripovedna proza je bila sicer njegovo osrednje področje, venomer prevladuje prav zgodovinska tematika.
Literarnozgodovinska uvrstitev Ivana Laha je nedvoumna. Spada med sodobnike, sopotnike in predstavnike slovenske nove romantike. Pri njem se prepleta izročilo poetičnega realizma (vpliv ruskih realistov) z novoromantičnimi elementi. Stilno je nanj večkrat očitno vplival tedaj vodilni slovenski pisec proze Ivan Cankar.
Vir:
[uredi]Adrijan Lah: Pisatelj Ivan Lah (1881-1938). Šmarska knjiga: jubilejna monografija ob 500-letnici. Šmarje-Sap: Kulturno raziskovalno društvo Turenček, 2007. 487-497.