Žiga Zois

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

ŽIGA ZOIS NA WIKIPEDIJI, WIKIVIRU IN GEOPEDIJI (POROČILO O DELU ZA IZBIRNI DIPLOMSKI SEMINAR PRI PROF. DR. MIRANU HLADNIKU V ŠTUDIJSKEM LETU 2011/2012)

Moje delo o Žigi Zoisu se je začelo s kratkim in hitrim pregledom vsega, kar je bilo dotlej napisano o njem na spletnem portalu Wikipedija. Ker je ta portal od danih tudi najsplošnejši, sem se odločil, da se ga lotim najprej in si tako zagotovim širino znanja o tem vsestranskem človeku. In ravno ta širina znanja in področij, s katerimi se je Zois ukvarjal, je bil tisti razlog, zaradi katerega me je premamila želja po podrobnejšem ukvarjanju z njegovim delom. Ustrezne podatke za morebitne korekture sem črpal iz obsežnega sestavka o Žigi Zoisu iz Slovenskega biografskega leksikona.

Ker je spletni portal Wikipedija odprt za širšo javnost (ne samo za branje, marveč tudi za popravljanje obstoječih in dodajanje novih besedil), sem pričakoval kar nekaj nejasnosti, napak in drugih nevšečnosti. In že takoj v prvem stavku sem opazil neustreznost v besednem redu. Naziv »baron« je bil postavljen za ime in pred priimek, tako da je vse skupaj delovalo stilno nekoliko neustrezno. Besedo sem pomaknil pred ime in tako dobil po mojem mnenju precej bolj ustrezno različico. Drugi popravek se nanaša na ime v oklepaju. Prej je bilo napisano Sigismund, kar je najbrž nemška ustreznica imenu Žiga, vendar, ker smatram, da je Slovenski biografski leksikon neka referenca, ki je ne gre zanemarjati, sem se odločil, da uporabim naziv Sigismundus, ki mi sicer zveni nekoliko bolj latinsko. Nadalje me je še kar v istem (prvem stavku) nekako zmotila beseda »podjetnik«. Vprašal sem se, ali je to dejanski naziv, ki naj bi ga ljudje Zoisovega kova v tistem času že posedovali. Vendar pa ga z ozirom na prvotno avtorstvo članka (čeprav anonimno) in hkrati tudi s svojo neprepričanostjo v absolutni prav nisem mogel enostavno izbrisati, ampak sem mu dodal še besedo »gospodarstvenik«, ki se je glede na različne druge vire zdela kot primerna za dopolnitev praznine, ki je bila prisotna zgolj ob uporabi besede podjetnik. V glavo članka sem dodal po mojem mnenju še eno bistveno lastnost, ki zaznamuje Žigo Zoisa, namreč dejstvo, da je živel v času razsvetljenstva, vendar pa ne samo to, tudi njegovo delovanje je potekalo v duhu takratnih idealov, zato sem k njegovemu imenu moral pridati še oznako »razsvetljenec«. V sestavku, kjer je opisan Zoisov življenjepis, sem najprej ime pokrajine, v kateri se je Zois rodil, postavil v oklepaj. S tem sem razjasnil prej nekoliko zmedeno poved. Nato sem v povedi, ki govori o lastništvu posestva, popravil nanašanje, ki je prej bilo po mojem mnenju neustrezno. Pisalo je namreč »v lasti so imeli«, z eksplicitnim dodajanjem vršilca dejanja (»družina je imela v lasti«) pa sem besedilo naredil malenkost jasnejše. Prav tako se prej na tem mestu spoli niso popolnoma ujemali, postavitev stavka v oklepaj pa je tudi to nevšečnost odpravila. Odpravil sem tudi nedoslednosti v zvezi z zapisovanjem v oglate oklepaje. Na nekaterih mestih je bilo namreč zapisano, npr., Fužinarstvom, spet na drugem mestu v besedilu pa je bilo zapisano na način Ilirskih provinc. Osebni občutek me je napeljal k odpravi tovrstnih nedoslednosti in tako sem poenotil vse takšne zapise v sistem po vzoru Ilirskih provinc. Odstranil sem omembo Zoisovega krožka v njegovem življenjepisu, saj jo nadrobneje predstavim v razdelku »Delo«.

Za konec sem pod jeziček »Življenjepis« dodal še nekaj informacij v zvezi z zadnjimi leti Zoisovega življenja in tako besedilo naredil malo bolj koherentno. Vendar sem se tu srečal z osebno dilemo, ali sem kot urejevalec Wikipedijinih strani upravičen, da kopiram in prilepim nekaj podatkov iz Slovenskega biografskega leksikona (brez sprotnega navajanja slednjega kot vir). Odgovor sem dobil dokaj kmalu, saj so mi administratorji poslali nekaj sporočil, da je besedilo, ki sem ga »nalepil«, kopija in ga moram zato ustrezno popraviti. Vendar tudi po spremembah nekaj besed ni bilo dovolj. Končno sem moral popolnoma na novo s svojimi besedami dodati nekaj besedila. Snov sem na tem mestu črpal tudi iz knjige Luke Vidmarja Zoisova literarna republika. Nadaljeval sem z delom Žige Zoisa, za katerega sem pričakoval, da bo - glede na to, da je bilo njegovo področje zanimanja izredno široko – precej obsežno. Ponovno sem, sklicujoč se na Slovenski biografski leksikon, dopolnil del teksta, ki govori o njem kot o mecenu in človeku z razsvetljenskimi ideali, nadaljeval z njegovim humanističnim udejstvovanjem in končno še z njegovo naravoslovno dejavnostjo. Ravno pri slednji se mi je zazdelo, da je njen pomen v članku nekoliko odrinjen na stran. Vendar pa nas znanstvena dolžnost obvezuje, da jo predstavimo enakovredno nasproti Zoisovim humanističnim aktivnostim in je ne minimaliziramo, ker je pač predvsem literarna zgodovina tista veda, ki se je odločila, da bo raziskala življenje tega velikega Slovenca. Dilemo mi je na tem mestu prvič predstavila ravno vseskozi omenjana širina področij, s katerimi se je ukvarjal. Vprašal sem se namreč, kje je tista meja, ki dela članek na Wikipediji še količkaj »prebavljiv«? Tudi, katere so informacije, ki so za širšo javnost pomembne in hkrati dovolj zanimive, katere pa niso takšne? Ko sem preletaval tisto, kar je o njem napisano v Slovenskem biografskem leksikonu, mi je v oči padlo predvsem njegovo načrtno in sistematično dopolnjevanje lastne knjižnice. O tem ni bilo na Wikipediji pred mojim posredovanjem napisano ničesar, zato sem se odločil, da ponovno vstavim nekaj podatkov, saj je Zoisovo knjižničarsko delo razmeroma malo poznano, hkrati pa je po mojem mnenju odraz njegove cele biti, ker izkazuje, da je ta človek dejansko bil pritegnjen s strani vseh področij naravoslovja in humanistike. Sledilo je še nekaj manjših popravkov. V rubriki »Glej tudi« sem odstranil dva neobstoječa seznama (seznam slovenskih poslovnežev in seznam slovenskih mineralogov) in popravil slovnično neustreznost pisanja z malo začetnico, izvedel pa sem tudi stilne popravke v rubrikah »Zois kot književna oseba« in »Priznanja«. Nazadnje sem naslov razdelka »Literatura« dopolnil s samostalnikom »viri« in tako dobil širšo in primernejšo oznako, saj sem v naslednjem gibu miške pod to novo rubriko »Literatura in viri« dodal spletni vir za sestavek o Žigi Zoisu v Slovenskem biografskem leksikonu. Zadnja dopolnila na Wikipediji sem izvedel pod jezičkom »Zunanje povezave«, kjer sem dodal povezavo za strani o Žigi Zoisu na Wikiviru ter odstranil kategorijo »Častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani«, saj stran zanjo ni obstajala. [1]

Moj projekt spletnega urejanja podatkov o Žigi Zoisu se je nadaljeval na portalu Wikivir, kjer sem takoj naletel na težavo. Že na Wikipediji sem zasledil dejstvo, da je Zoisovo lastno književno delo relativno slabo ohranjeno. Edino njegovo delo, za katerega je zanesljivo izpričan natis (tu se zopet sklicujem na podatke Slovenskega biografskega leksikona), je delo Poročilo o vrsti ribe iz vasi Vir pri Stični. Tako sem v elektronski obliki decembrske številke revije Proteus iz leta 1997 zasledil prevod Marka Aljančiča. Vendar pa sem tu naletel na dve zelo pomembni vprašanji, ki sem jima enostavno moral posvetiti več časa. Najprej, ali to delo sploh ima literarno vrednost ali mu je bolje pridati oznako naravoslovne razprave. Ter drugič, ali smem objaviti prevod brez kakršnih koli moralnih zadržkov in strahu, da bi me prevajalec postavil na zatožno klop. V povezavi s tem tudi, kaj naj napišem pod jeziček »Dovoljenje«. Na prvo vprašanje sem moral odgovoriti po lastnem nareku vesti. Gotovo so lastnosti v tekstu, ki kažejo, če že ne drugega, vsaj razlike v duhu časa in so zato pomembne za vsakega humanista. Pa bom to prepustil bolj izvedenim. Drugo vprašanje pa je ponovno eno tistih, za katere sem prepričan, da bodo razjasnjena na eni izmed prihajajočih ur v procesu mojega izobraževanja pri tem diplomskem seminarju. Ko sem prebral še nekaj splošnih pravil, objavljenih na Wikiviru, sem se s čistimi nameni odločil prepisati omenjeni prevod in tako s svojim prispevkom obogatiti Wikivirovo spletno zbirko besedil. [2]

Ker nam za zadnji del projekta do današnjega datuma (19. 10. 2011) še niso bila predstavljena ustrezna znanja, da bi izpolnil svoj zadnji del zastavljenega projekta, namreč ureditev pojavljanja imena Žige Zoisa na Geopediji, sem za ta del poročila pripravil zgolj nekaj virov pojavljanja takšnih ali drugačnih spomenikov tega velikega vsestranskega slovenskega razsvetljenca. Te vire sem črpal iz Registra slovenske kulturne dediščine: [3] – ključna beseda: Zois (Zadetki: Zoisova ulica v Bohinjski Bistrici, Zoisova graščina, Zoisova ura, obe v Bohinjski Bistrici, Zoisova pristava v Gorjušah, Zoisova cesta v Ljubljani, Zoisova piramida in Zoisov botanični vrt, oba prav tako v Ljubljani, v Ljubljani pa še Zoisova nagrobna plošča na njegovi hiši, Breg 22, prestavljena iz pokopališča sv. Krištofa na Navju). Na drugih spletnih straneh sem našel še zadetke za Zoisove ulice v Kranju, Celju in Viru. Končno sem 3. 11. 2011 dokončal delo še na Geopediji [4] in tako, upam, pripomogel k lažjemu delu za vse, ki jih zanima naš veliki razsvetljenec.