Žana Uršič

1. Korektura podlistkov

Utrinki

Lepo je življenje. Pojdite rakom žvižgat vi godrnjači, nezadovoljneži. Malkontenti! Poglejte po ulicah! Kedaj je bilo več svile, lepših nogavic, dražestnih čeveljčkov, bujnih toalet, dragocenejših kožuščekov!« Ej vraga, človek se kar boji in trese, da se ta lena reč ne omaže v vesoljnem blatu. Pa se ne in ne. Vedno lepo, vedno novo, čimdalje konfortneje. Pojdite se solit ve predvojne čmerike! Lepo je in prijetno na svetu!

Hoteli polni elegance, kavarne nabite, kleti v deliriju razkošja, beznice zabačene razne sodrge in da bi bilo hudo?! No, no, težko obrekovanje si nalagate na svoje rame! Kdo so vsi ti srečni Ijudje? Ljudje, ki imajo lahko vest, ki ne orjejo in ne sejejo, a vendar bogato žanjejo.

Ponižno, v dve gubi sklonjen stopa po avtomobilih razvoženi cesti uradnik v gostilno mestne okolice. Iznebil se je za hip mestnega vrvenja, utopiti hoče namreč skrbi vsaj za trenutek. Obraz upadel, obleka oguljena. Bog zna izza katerega časa predvojnega oko mu strmi tja nekam; ena sama neugnana misel mu tiči v glavi kakor zabit zarjavel žebelj: Kaj bo jutri? Noga ga zanese tako nehote, saj ne more, saj nima denarja na prag gostilne. Hladen pozdrav. Hoče na toplo v sobo, kjer so pogrnjene mize.

»Prostora Je dovolj v veži. Tam notrt je za naše ljudi v »ekstracimer« pa pride gospoda z avtom«. Temno se mu stori pred očmi. Tisti, ki so nekdaj z belimi predpasniki pobrisali stole, popihali prah s sedežev, samo da je prišel ga pode ven berača brez ugleda. Ali ni lepo na svetu? V ekstracimru pokajo butiljke, petje, krohot, objemi, poljubi, potop... Lepo je! ».

V mali meščanski gostilni sede pri mizah delavci vseh kategorij. Pečenke na krožnikih, na mizi litri vina, oblastno govorjenje, šale, norčevanje. Pri drugi mizi nekaj takozvanih boljših slojev, nemi, brez življenja. »Četrt onega po 28 in nekaj za prigrizek!« »Telečja pečenka, gos, zajec v omaki, jetrca...« »O. ne, ne tako kaj malega za prigrizek, košček kruha, morebiti pol hrenovke, večerjal bom doma,« Okrog ust natakarice značilen usmev. »Še en Štefan! Zakaj na ne, zaslužil sem danes 1500 K, lahko ga. škrici so bedaki!« »Plačal bi.« »Prosim!« »Četrt vina, pol hrenovke, kruh = 26 kron. Gospodična, kaj pa sedaj? Denarnico sem pozabil doma.« »Boste pa drugič plačali gospod Trpin, saj vas poznamo, brez skrbi!« 

»Še en Štefan za tiste škrice, pa zapojte tisto: »Kak luštno je na svet« potem pa še en Štefan, pa še ne gremo.«

»Kam sedaj? « »Domu!« »Vraga, ti imaš doma lepo, mir »Lepo?! bratec, ko bi ti vedel! Gospodar je nad menoj, kakor vrag nad grešno dušo. Rad bi me izrinil iz stanovanja. Diši mu verižnkov inserat: »Ponudba: 20.000 K onemu, ki mi preskrbi v mestu stanovanje 3 sob.« Seveda priti je morala zamera, vrag vedi, kaj mi je bilo, da sem premalo ponižno milostivo hišno gospo pozdravil.« »E kaj to, to je nič, jaz imam doma pekel. Gospodar, hm, eden tistih, ki so čez noč obogateli, verižnik tam preko, gospodinja, neotesan hlod, Ksantipa. To se kreše, stranke smo ožarjene noč in dan od svetlobe teh isker. Ti pozdravljaš milostivo v obraz, a pri nas poje druga, hrbet milostive moraš pozdravljati, drugačee si izgubljen. Vrag se ti je danes zjutraj nad menoj zadrl: »Jaz sem »gausfrava«, mene se mora spred in zad pozdravljati.«  Gausger se jezi, da preveč vode rabimo, da si dovolj čevljev ne obrišemo, da stopnice preveč rabimo, da okna preveč odpiramo, da, da, da je sploh prestopek in pregreha proti hišnemu redu, da živimo... Dal bo vse na »rihto«, da se sodrga iz hiše vrže. Neprestano grmi, če začne treskati, pa Bog z nami! Hodimo tiho, kakor ob postelji umirajočih, na glas smo se odvadili govoriti, otroci se boje joka, ker bi ž njim poklicali hudiča. Prijatelj, to je disciplina! Bog nam bodi milostljiv! — Gospod usmili se nas!«

»Kaj boš kupila?« »Ne vem kaj bi, dvajsetega je, denar je pošel, krompirja bi rada, pa le tako drag. Zabele nimamo, obleke ni, otroci vsi v Šoli, čevljev nimajo, perilo je strgano. Starejši je prišel iz šole ter pravil, da je g. učitelj pregledoval, če so vsi umiti in v snažnem perilu. Moj ni imel srajce. Vprašal je, kaj so starši. Povedal je, da je oče uradnik. Učitelj, blag mož, se je obrnil v stran in fant je opazil, da se mu je stemnilo oko in se zarosilo. Ej, on razume, kako se kruh je. — Težko je! Ko bi prišla hipno smrt na vse! Čemu te muke? grob je boljši!« Mimo pridirja eleganten avto, poskoči v blato in v duši ponižani sta dobili blaten tuš. V avtu dve ženski v dragoceni kožuhovini: »Sodrga, še s poti ne gre, da bi človek kmalu sitnosti imell« 

Božič. Mir ljudem na zemlji, k! so dobre volje! Mir da mir! Sveti večer. Temna seba. Na postelji bolnik. Vzdihi. Zunaj tuli mrzla burja, dež spira okna. »Mama, božičnega drevesca ni. Ali le Jezušček na nas pozabil? Saj sem bila pridna! Vsako leto smo ga imeli.« »Tiho bodi Vitka! Veš, atek nima denarja.«  »Atek, čemu atek?! Jezušček! On lahko prinese. « »Da on lahko, ah vidiš, grdo vreme je.« »Ali za sosedove ni pregrdo? Joj, kakšno drevesce imajo, prav do stropa, pa darila, darila! Videla sem vse, Tinca me je peljala v t^bo. Pa naš atek je uradnik, atek sosedove Tince pa« »Tiho, tiho Vitka, Jezušček ti bo drugo leto prinesel, pa koliko! K meni se stisni, povedala ti bom povest.« »Tudi lansko leto si tako rekla, ko smo imeli le malo drevesce brez darov. Vsako leto je slabše.«V kotu Je sedel oče, podpiral trudno glavo, solze so mu polzele po razoranem licu v sivo brado in posebno zadovoljnost je čutil, da ni bilo luči.

Silvestrovo. V dvorani šum, petje, godba, ples, nebeški sijaj, vino, šampanjec, cvetje, svila, rajanje, cbjemi, orgije. Zapravljeni milil oni. Vsi krvavi žuljev, orošeni s solzami poštenih dobrih, izmozganih in zapostavljanih. O mati domovina, zakrij si oči in razjokaj se. Tvoji sinovi so te nekoč prodali v sužnjost, potisnili ti trnjevo krono na glavo, sedaj te mislijo pribiti na križ. Gospod, usmili se nas!

Griški.

PRVA DOMAČA NALOGA Članek: Nacija - Kultura

Da bi dobro razumeli temperaturo javnega dialoga v določeni kulturi, je treba spoznati slog eminentnih govorcev. To so počeli na razstavi. Razstava z naslovom Nacija minus kultura se odvija v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi. Izvirna različica tega projekta je nastala že v letu 2000 in sicer ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva, ko je Narodni muzej pripravil razstavo Pevec, ne bogat al sloveč. Po 22 letih so na pobudo Moderne galerijie projekt znova obudili.

Mnenje o novomedijski refleksiji z naslovom Nacija minus kultura; moje zanimanje je vzbudilo predvsem povezovanje in pomembnost združevanja kultur.

Neznane besede:

• panteon - antično svetišče, posvečeno vsem bogovom
• bot - brez dolga, brez obveznosti, na čistem:
• epistolarna književnost - nanašajoč se na epistolo
• cvetober - antologija, izbor

DRUGA DOMAČA NALOGA: Slavistična revija

Slavistična revija vsebuje okrog osem člankov različnih avtorjev. Zajemajo predvsem vsebino raznih književnih del iz obobij v književnosti.

Uvod

Delo Nova pisarija je nadaljevanje in dopolnitev literarnega priročnika Praktični spisovnik, katerega namen je bil standardizacija strokovnega pisanja. Slednje je zaradi digitalizacije doživelo veliko sprememb, več, kakor bi jih lahko dodali k ponatisu, zato je bila izdaja novega priročnika potrebna. Avtor Miran Hladnik je sprva razmišljal, da bi delo poimenoval Nova pismenost in se tako asociativno navezoval na Vodnikova slovnična dela. Spisovnik, ki je del naslova prejšnjega priročnika pa nas miselno poveže na popularne priročnike za pisanje pisem in opravljanje različnih poklicev. Pismenost namreč včasih ni pomenila to, kar danes - znanje branja in pisanja, temveč je pojem označeval slovnico. Četudi se navedena definicija umika iz vsakdanje rabe in danes označuje znanje in poznavanje česarkoli: računalnikov - računalniška pismenost, financ - finančna pismenost ... Pridevnik nova v naslovu pa opozarja na uporabo novih medijev, predvsem medijev na zaslonu in ne tistih, ki se povezujejo med seboj, torej multimedijev - z zvokom, sliko; večpredstavnostni mediji

Kam z avtorjem

Glavni avtor dela je Miran Hladnik.

Javna objava na spletnem mestu kakršno je Wikipedija bi v principu lahko bila nevarna, v praksi pa ne, ker avtor pričakuje le pozitivne kritike in pripombe, vandalizmi pa so lahko hitro odpravljeni. Slednji se tudi zaveda "sitnosti", ki jih bodo imeli knjižničarji, ko bodo Novo pisarijo skušali vpisati v Cobiss, saj zaradi razmeroma novega mesta objave na dan prihajajo vprašanja, k jih ne bo mogla rešiti ustaljena praksa vpisovanja besedil.

Prešernova Pisarija

Avtor se z naslovom dela sklicuje tudi na Prešerna, ki je v svoji pesmi, satiri Nova pisarija, sprva naslovljeni Kranjska pisarija, ironiziral svoje nasprotnike in izpostavil problematiko, da lahko na Kranjskem piše čisto vsak, ki je po avtorjevo med Slovenci aktualna tudi danes, kljub različnima deležema pismenosti. Obstajala naj bi tudi publikacija z naslovom Pred tremi leti in druge, ki naj bi bila tretji zvezek zbirke Nova pisarija, četudi prvi, drugi in morda nadalni v Cobissu niso zabeleženi.

1. Pismenost

Definicija: obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Sprva je ta ločevala manjšino od večine, slednja se je sporazumevala zgolj ustno, pismeni pa so lahko oblikovali in razlgali napisano, sprva religiozne tekste. Večina je do pismenih razvila distanco, kar potrjuje dejstvo, da ima izraz pismouk ("razlagalec svetih spisov", učenjak) slabšalni podton. Z uvedbo obveznega šolstva v zadnji četrtini 18. stoletja pa je pismenost postala nuja. Danes družba z majhnim odstotkom nepismenih velja za nerazvito, v razvitem svetu pa se odstotki pismenih vrtijo blizu sto. Nekoč je pismenost pomenila znanje pisanja z roko, danes pa tega ne počne skoraj nihče več, saj se raje poslužujemo elektronskih naprav in jih uporabljamo v ta namen. Spremembe komunikacijskih navad pa so privedle do konfliktov med generacijami (eni drugim očitajo, da so nepismeni; ne znajo uporabljati računalnika, drugi pa ne znajo tvoriti lepih povedi).

Pismenost je dvojna sposobnost - sprejemanja in tvorjenja, posredovanja informacij, pomembna je tudi udeležba v komunikaciji. Pismenost ni ena sama, ampak je pismenosti več (strokovna, kartografska, glasbena, računalniška ...). Specialna pismenost je torej sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna, samoumevna je le splošna pismenost - vključuje spretnosti, potrebne, da se lahko znajdemo v vsakdanji komunikaciji. Pismeni ljudje so bolj suvereni in je z njimi težje manipulirati. Testi pismenosti so v Sloveniji deležni veliko (medijske) pozornosti. Kažejo, da so naši šolarji slabo bralno, ampak nadpovprečno računalniško pismeni.

Bralna/funkcionalna pismenost - izurjeni smo za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo.

Ken Robinson - prizadevanje za kreativnost je pomembnejše od opismenjevanja. Miran Hladnik pa kreativnosti ne bi postavil v nasprotje pismenosti, temveč kot zadnji del opismenjeanja.

Komunikacija preko mobijev in računalnikov je v Sloveniji del splošne pismenosti, saj projekt Raba interneta v Sloveniji navaja blizu enega milijona rednih uporabnikov tega. Pojem pismenost pa se bo v prihodnje predvidoma še zelo spreminjal - predvidene so zabrisane meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave (po Borisu Grabnarju občevalnike). Pismenosti morda kmalu več ne bomo povezovali z ročnimi spretnostmi.

Pismenost je imela naziv ekskluzivnega znanja do začetka 18. stoletja. Razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno upirati, bolje jo je obrniti sebi v prid, da nam utre pot do raznovrstne, čim bolj kompleksne in učinkovite pismenosti.

1.1 Informacijska družba

Informacijska družba zaznamuje socialno paradigmo, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo, podrobneje bi jo lahko opredelili s pojmi participativne kulture, družbenih medijev, družbenih omrežji in fanovsko kulturo. Pogosto se pojavljajo predsodki o informacijski družbi, denimo škodljivost branja na zaslonu ali posledično povečevanje cene tiska. Kultura knjige se sicer vedno bolj umika drugačnim informacijskim kulturam, vendar so strahovi, da bi fizična knjiga izumrla, brezpredmetni.

1.2. Wikiji

Neprofitno organizacijo Wikimedio bi lahko označili kot metaforo nove družbene paradigme, informacijske družbe. Spletni portali pod okriljem Wikimedie, ki jim žargonsko lahko rečemo tudi Wikiji, se ponašajo s prednostmi, kot so lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesen stik z realnostjo. Skupek teh spletišč so torej vzorčna oblika sodobne pismenosti, kjer informacije oblikujejo, objavljajo in vanje posegajo posamezniki splošnega ljudstva. Wikimedia zajema vsem dobro znane internetne platforme: Wikipedijo, enciklopedijo; Wikivir, portal za elektronske knjige in priročnike; Wikiverzo, portal za seminarje, projekte in predavanja, ter Zbirko, portal za slikovno gradivo. Obstajajo sicer še Wikislovar in druga spletišča. Če so včasih predstavljali merilo za vitalnost in sposobnost preživetja jezika prevod Biblije, epska pesnitev ali prevod Microsoftovega sistema Windows, je danes to kvaliteta člankov na Wikipediji. V tem pogledu spada slovenščina med vitalne, neogrožene jezike s stabilno bodočnostjo. Včasih se poraja vprašanje, ali ne bi bilo morda bolje, da bi celotno človeštvo uporabljajo en sam jezik zavoljo lažje komunikacije. Odgovor na slednje je odločen ne, saj več jezikov pomeni več kultur, več kultur pa več možnosti preživetja. Wikipedija je glede avtorskih pravic ustvarjalna gmajna, saj se poslužuje sistema creative commons - avtorske licence ustvarjalnega ljudstva. Kredibilnost posameznih prispevkov je nadzorovana preko utečenih recenzijskih postopkov. Ena izmed glavnih kvalitet člankov na Wikipediji je nepristranskost oziroma nevtralno stališče Wikipedijinih piscev. Mnenja posameznikov, od avtorjev prispevkov do bralcev le-teh, se obiskovalcu spletne strani odkrijejo v zavihku Pogovori, kjer so posamezne diskusije lahko daljše od samih Wikipedijnih člankov. Samo Wikipedijo sestavljajo štirje zavihki - Članek, Pogovor, Uredi in Zgodovina. Drugačnost Wikipedije se kaže v tem, da gre za neprofitno organizacijo, kjer kljub temu da se avtorske pravice posameznikom ne priznajo, cveti sodelovanje med ljudmi. Poleg tega ima Wikipedija kulturno-blagodejni učinek na samo slovenstvo, saj poskuša ozavestiti koncepte principa dajanja, pomoči in prostovoljnega zastonjkarstva, ki so Slovencem pregovorno tako tuji. Čeprav živimo v obdobju neoliberalizma, kjer je izrazito poudarjena akumulacija, se prav preko Wikipedije in sorodnih portalov obuja socialna aspiracija.

1.2.1 Wikiji in šola - Wikiji so močno pedagoško orodje, kar pa ni bilo očitni že od začetka (prvi študentski wikiprojekti so nastali šele leta 2007 - Nekateri menijo, da bo Wikipedija izgubila svojo privlačnost, če jo bomo preveč povezovali s šolo - Starejši študentje včasih nočejo sodelovati v skupinskem prisanju, profilirani pisci pa nočejo, da bi drugi posegali v njihovo delo. - Nekatere pedagoške strukture Wikipedijo celo povsem prepovejo. - Wikiverza je pripravljalnica za pisanje na ‘pravi’ Wikipediji. Po mnenju avtorja se od drugih ‘šolskih’ orodij loči zato, ker je ni treba montirati v institucionalni strežnik - Čeprav mnogi trdijo, da je Wikipedija nezanesljiva, ker jo vsakdo spremeni, so nepotrebni dodatki navadno hitro odpravljeni (2 minuti).

1.3 Avtor

Literarna veda je bila do 1960 usmerjena predvsem v avtorja, nato v golo besedilo, v 80ih letih pa v bralca in njegovo interpretacijo (njegovi interesi, potrebe, teža, ki ima besedilo zanj). Meje med temi fazami niso jasno začrtane (isti avtor piše o vseh in se na besedilo obrača iz vseh vidikov), njihovo napredovanje pa kljub temu predvidljivo in logično.

1.3.1 Motivacija za pisanje Motivacijo lahko tvorci besedil najdejo v posebej privlačni tematiki, v samih sebi ali pa se lotijo pisanja zgolj in samo zato, da bi pripomogli k narodovem blagoru. Pogosto avtorje besedil spravlja lastni napuh v etične dileme: recimo, da pisec v svojem besedilu pozabi referirati avtorja, na katerega se je skliceval, slednji pa mu to zameri do te mere, da ga tudi sam vestno pozabi omeniti pri pisanju lastnega članka. Strokovna besedila se pričnejo s tezami, ki se izkažejo za korektne ali ne. Edini način, s katerim se lahko preveri pravilnost teze, je raziskovanje. Pri tem se je treba zavedati, da se včasih avtor besedila namensko odloči za metode raziskovanja, za katere lahko predvidi, da bodo njegovo tezo potrdile. Škoda, saj zmotne teze niso nič sramotnega - v zaključku bi moral avtor zgolj zapisati, da se je njegova teza izkazala za napačno. Leposlovje se osredotoča predvsem na to, kako nekaj povemo; zaobjame pa bralce vseh profilov. Avtor mora pri svojem pisanju misliti na bralca, saj so nerazumljivi teksti ožigosani kot neprofesionalni - včasih pa si jih vendarle privoščijo “veliki avtorji”, kar bi lahko opisali kot ego trip za utrditev lastne avtoritete. Pismenost lahko opredelimo za štiri področja - za vsakdanjo rabo, za leposlovje, za strokovno pisanje, ki je namenjeno razlaganju znanstvenih dognanj obči publiki, za znanstveno pisanje, ki je namenjeno objavi v revijah, zbornikih, spletiščih oziroma imajo status znanstvene publikacije.

1.3.2 Izbira jezika Avtor besedil mora svoj jezik izbrati upoštevaje namembnika. Tako so članki, namenjeni globalni javnosti, napisani v angleščini, članki, namenjeni domači publiki, pa v slovenščini. Če se torej razpravlja o slovenski književnosti, bo besedilo tvorjeno v slovenščini, saj slednja tematika ni ravno interes globalne javnosti. Vseeno je vitalnega pomena, da se slovenistične vede širijo izven meja države. Tako denimo v upanju, da bi dosegla čim širši spekter bralcev, Slavistična revija že vrsto let objavlja dvojezične članke. Wikipedijski članki, katerih jezik razpravljanja ni privilegirana angleščina, so bolj ali manj obsojeni na nevidnost, proti čemur se lahko bori edino z angleškimi povzetki na koncu besedila, s čimer bi slednje postalo del obsežnejših kazal na Wikipediji. Fiormonte ugotavlja, da prevlada angleščine kot občega znanstvenega jezika povzroča jezikovno in kulturno ignoranco ter predsodke angleško govorečih (pisočih) avtorjev.

1.3.3 Izbira teme Dandanašnji svet je svet ogromno možnosti izbir. Čeprav se slednje dojema kot prednost, je dejstvo, da ljudi neprestano skrbi, če so se odločili napačno ali ne. In če je včasih pravilnost izbire imela vpliv na človekovo eksistenco, ima danes pretežno samo na človeški užitek. Glede na humanistični odnos do sveta človek svoje neizkoriščene možnosti privošči drugim. Večina ljudi se ob izbiranju teme, ki jo nameravajo raziskovati, opira na predhodno ljubezen oziroma naklonjenost do posamezne tematike; vendar se pogosto zgodi, da temo se resnično vzljubi šele, ko se z njo intenzivno ukvarja, četudi spočetka ni bila nič kaj privlačna. Tako bi se morali odločati za nove, "še neprivlačne" teme, namesto da se zateka k starim, poznanim, varnim. Pomembnost posamezne tematike se določa glede na posebne kriterije - prvih deset romanopiscev, prvih deset romantičnih pesnikov, prvih deset jezikoslovcev ... Včasih so bile nadvse pomembne tematike, ki so se dotikale samostojne nacionalne eksistence, danes pa so tiste, okoli katerih se zbere največ piscev. Relevantnost teme pa ni povezana zgolj z globalno slavo, številom piscev ali številom del posamezne književnosti. Res je, da je globalna relevanca zgolj ena, vendar se ne sme prezreti avtorjev, ki so kulturnozgodovinsko pomembni zgolj in samo zaradi svoje popularnosti. Odnos do tematike je strokoven šele tedaj, ko ni pod vplivom neprestanega publicističnega forsiranja vedno novih tem.

1.3.4 Vaje v pisanju Pisanje je zelo pomembno, saj krepi inteligenco. Vseeno se v današnjem svetu že čuti potreba po učenju uporabe tipkovnice - računalniki so namreč postali sestaven modernega sveta, kjer pisalo počasi, a zagotovo izginja.

Pomembnejši napotki za pisanje:

• Klikljivost ustvarimo z znakovnim zaporedjem [[]]. Če imata dve ali več besedili isti naslov, se zraven doda ime pisatelja, mesto izdaje, ...
• Odstavek ustvarimo s prazno vrstico.
• Zaporedje :s:sl označuje slovenski Wikisource.
• Slog in pravopis se v besedilih ne popravljata, saj gre za korekturo in ne lekturo.
• Kategorije se doda na koncu.
• Pomoč se nahaja na Napotki

1.3.5 Usoda avtorstva Za avtorje in njihove pravice skrbi posebna zakonodaja, vendar sama besedila ostajajo brez pravne zaščite. Avtorji imajo velik vpliv, še posebej, ko se združijo v močne skupnosti, kot je denimo Društvo pisateljev. Pravna ureditev glede avtorskih pravic se vedno znova izkazuje za neustrezno, saj se vselej uveljavi s faznim zamikom, kar je v informacijski dobi enostavno nedopustno. Nekdaj je biti avtor pomenilo pripadati sami kreativni smetani skupnosti, s čimer je bil posameznik deležen družbenega ugleda. Dandanes se visok avtorski ugled kaže po zahtevah po malo ali skoraj nič lektorskih oziroma uredniških posegih v besedilo. Pogosto se dogaja, da avtorji besedil v prepričanju, da so ustvarili neprecenljivo publikacijo, ki bo za vedno obogatila človeška življenja, zahtevajo enormne prodajne cene za svoje izdelke, prav tako pa so sovražno nastrojeni do kakršnega koli pojava njihovih tekstov v učbenikih ali, še huje, na internetu. Slednje bi se moralo označiti kot čista neumnost in na posameznikih je, da se uprejo takšnemu manipuliranju.

1.3.5.1 Soavtorstvo Pojav Wikijev je piscem odprl vrata v svet sodelovanja za skupni blagor, kjer poseg v tuja besedila pomeni znak kooperativnosti, ne pa kritiko. Včasih je veljalo, da ima knjiga ali besedilo enega samega avtorja; slednje pa rušijo Wikiji, kjer je ustvarjalcev besedil na pretek. Wikiji prav tako učijo, da je treba odpraviti pomisleke glede delitve dela in gonjo po izrecnih zaslugah za ustvarjen prispevek; da je treba biti odprt spremembam in usklajevanju načrtov; da je treba zatreti lasten ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in prispevka samega; da je treba zaupati soustvarjalcem in njihovem znanju, v skrajni sili pa angažirati nevtralne osebe; da je treba upoštevati pravico veta vseh sodelujočih; da je treba imeti jasno zavedanje, da ni važno, kdo posega v besedilo, temveč kaj stori v njem.

1.3.6 Objavljanje Sam koncept avtorstva je tesno povezan z objavljanjem, ki postaja vedno lažje spričo vedno cenejše dostopnosti. Edina potencialna ovira, ki se lahko pojavi pri objavljanju besedila, je neobvladovanje orodij za pisanje in objavljanje. Včasih je izraz postaviti besedilo pomenil natisniti besedilo, pri čimer je seveda lahko nagajala cenzura, danes pa pomeni naložiti besedilo na splet. Vsako nalaganje besedila pa ni objava, saj mora biti mesto nalaganja spletno občilo oziroma spletni medij, kjer je besedilo dostopno širši množici. Besedilo se lahko preko posebne računalniške kode zakodira tako, da ga posamezniki s pomočjo spletnih brskalnikov, kot je Google, ne morejo najti. Besedila namreč ni v spletnih kazalih, dostopnih povezav na tekst prav tako ni. Do besedila lahko dostopajo zgolj tisti, ki jim tvorec teksta priskrbi ustrezno spletno povezavo. Praviloma se besedila na splet objavljajo, da jih lahko prebere čim več ljudi; posledično mora biti besedilo čim bolj vidno. Vidnost teksta se premo povečuje s številom obiskovalcev strani in številom hiperpovezav znotraj besedila; marsikaj pa pripomorejo ključne besede v glavi, vključenost v različna spletna kazala in reklamiranje. Če avtor besedila na internet ni naložil z željo, da bi slednje doseglo širšo množico, ga ni objavil, temveč postavil. Fraza javno objaviti je hud nesmisel, saj dobesedno pomeni javno dati pred javnost.

Množični um ali pametna množica

Na Wikipediji znanje tvorijo neposvečeni anonimneži, ki jih vodi želja, da bi prispevali v skupno zakladnico znanja. Wikipedija je torej sistem proti hierarhiji, za egalitarizem. Koncept skupnosti znanja poudarja, da je znanje javna dobrina in bi kot tako moralo biti dostopno. Wikipedija podobno kot mnogi srednjeveški pisci, denimo Francis Bacon, poskuša združiti globalno človeško znanje. Tradicionalne enciklopedije se poslužujejo dveh tipov prikazovanja znanja, abecednega, kjer je znanje razporejeno kot nekakšen kalejdoskop, in drevesnega. Wikipedija je drugačna, saj za iskanje ustreznih informacij uporablja posebne algoritme iskalnika. Jason Lanier, ameriški glasbenik, pisatelj in računalničar, je Wikipedijo oklical za poskus digitalnega maoizma, saj slehernik lahko sodeluje pri oblikovanju informacij, kar naj bi predstavljalo grožnjo zahodnemu svetu. Kritike so, roko na srce, deloma upravičene, še posebej ob pogledu na slovensko različico Wikipedije, vendar je dejstvo, da je Wikipedija, volontaristična in kooperativna spletna enciklopedija, motnja v kapitalističnem sistemu. Množica je v zadnjem času pridobila pozitivno konotacijo, saj predstavlja konstruktivno kreativno silo; ni več sinonim surovi neobvladljivi masi.

Avtorske licence

Besedilo se lahko opredeli kot obliko jezikovne komunikacije, nekaj berljivega ali kot intelektualno lastnino. S slednjim se z zakonodajnega vidika ukvarja Copyright oziroma avtorske pravice. Pravni koncept intelektualne lastnine služi ozaveščanju o posebnih pravicah, ki pritečejo ustvarjalcem besedil. Problem je današnja zakonodaja in regulacija širitve arhitekture, besedil, filma, fotografije, glasbe, ...

Creative commons

Creative Commons oziroma Ustvarjalna gmajna izvira iz svobodne kulture, njena osnovna naloga pa je lajšanje dostopa do intelektualnih produktov. Ustvarjalna gmajna ima štiri kategorije licenc: Priznanje avtorstva, ki omogoča kopiranje, razširjanje, prikazovanje, izvajanje, izdelavo derivativnih del pri navedbi avtorja; Deljenje pod istimi pogoji, ki omogoča razširjanje derivativnega dela pod licenco, enaki tisti izvornega dela; Nekomercialno, ki omogoča razmnoževanje, razširjanje, prikazovanje, izvajanje in derivacijo za nekomercialno rabo; Brez predelav, ki omogoča razmnoževanje, prikazovanje, razširjanje, izvajanje brez predelave dela. Licenca Creative Commons se lahko za posamezno besedilo spremeni kadar koli. Creative Commons Attribution International License omogoča prost dostop do dela, vendar mora uporabnik ob uporabi slednjega navseti prvotnega avtorja. Pri izpolnjevanju licence se najprej opredeli svobodna kultura, torej možnost spreminjanja avtorskega dela, nato se opredeli komercialna raba, naposled pa še bibliografski podatki.

Bralec

Prosti dostop

• prosta dostopnost znanja: zunaj šole manj samoumevna (galerije, muzeji, knjižnice ...)
• država s svojimi inštitucijami in zakonodajo pogosto ovira dostop do znanja
• rešitve za Slovence prihajajo od zunaj
• nezaupljivost do informacijske družbe = neutemeljena in krivična
• informacijska družba: kooperativnost (informacije ni nič manj, če si jo deli več ljudi)
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• prosta ali odprta dostopnost (OA open access) - nanaša se na diseminacijo znanstvenih informacij
• prosta vsebina (free content) - poljubno jo lahko spreminjamo, prosti dostop pa poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
• odprti podatki (open data, večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu)
• odprti dostop (open access, kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu)
• prosta vsebina (open content, kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij –, ki zanimajo splošno publiko)
• prosto znanje (open knowledge, podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije)
• prosto izobraževanje (open education)
• odprta koda (open source) - nanaša se na programsko opremo in táko licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje
• odprta znanost (open science; zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje)
• razlika: prost (free) : odprt (open)
• projekt Open Access Slovenia: prosti dostop (free OA) jim pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu; odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons, ki jih v primeru revijalne objave določi revija
• prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost (do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli)
• oviranje prostega dostopa
• zlati prosti dostop
• zeleni prosti dostop
• sivi dostop
• hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga
• platinasti prosti dostop
• DOAJ (Directory of Open Access Journals), Googlov Učenjak - prosto dostopne revije
• ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies) - seznam, na katerega se vpisujejo akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa

Založbe

• Aaron Swartz
• znanje = javno dobro, ne privatna lastnina
• založbe obravnavajo bralca kot potrošnika - knjige so tržno blago
• biti informiran - ena izmed osnovnih človekovih pravic
• Steven Tötösy: »kolonializem znanja«
• Slavistična revija se je l. 1991 znebila založniškega posredništva
• "predatorske založbe" (predatory open access publishing): ogrožajo monopol založniških korporacij
• Science Publishing Group: izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, po principu zlatega prostega dostopa

Repozitoriji

• številke o citiranosti: dokaz o vplivnosti
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti , večjemu vplivu
• slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti

Varovanje zasebnosti

• slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja
• izvirna definicija humanizma: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta
• zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje

Založbe

• Aaron Swartz
• znanje = javno dobro, ne privatna lastnina
• založbe obravnavajo bralca kot potrošnika - knjige so tržno blago
• biti informiran - ena izmed osnovnih človekovih pravic
• Steven Tötösy: »kolonializem znanja«
• Slavistična revija se je l. 1991 znebila založniškega posredništva
• "predatorske založbe" (predatory open access publishing): ogrožajo monopol založniških korporacij
• Science Publishing Group: izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, po principu zlatega prostega dostopa

Kredibilnost

• danes veliko manj ovir za objavljanje kot nekoč
• samostojno presojanje o verodostojnosti objav:

• avtor: uveljavljen strokovnjak (bibliografija, spletišče Sicris)

Aktivizem

• kaj je motivacija za akademsko delo - zgolj radovednost ali dosega plemenitih socialnih ciljev
• ameriška ideologizacija z večdesetletnim zamikom tudi v Sloveniji
• vprašljiv položaj aktivizma v znanosti
• kritična refleksija: odmik od predmeta opazovanja (tega si aktivizem ne more privoščiti; za akcijo je ključna vera v svoj prav)
• aktivizem v znanstveni komunikaciji je nesprejemljiv

Avtorstvo

• inštitucionalna vezanost avtorja: inštitucija daje legitimnost objavi, hkrati pogosto zavirajo inovativnosti
• starost dokumenta: upoštevati moramo zgodovinske okoliščine
• kredibilnost mesta objave
• preverjanje in filtriranje informacij
• znanstveno verodostojne informacije: preverjene v znanstveni srenji
• wikiji akademski prostor razpirajo v smer javnega preverjanja

Strokovno recenziranje

• peer reviewing
• postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• aktualno šele v zadnjih desetletjih (porast števila znanstvenih objav)
• pristranskost, samovolja, napake v recenzentskih postopkih - znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju
• javno recenziranje (open/anonimous peer review)
• slepa recenzija: avtor ne ve kdo je ocenjevalec; dvojna slepa recenzija
• revije: dolžne svojo recenzijsko politiko objaviti na svojih spletnih straneh
• 3 možni izidi recenzijskega postopka: sprejem, zavrnitev, pogojni sprejem članka

Pravopis

• nepoznavanje pravopisa, okorno izražanje - dvom v kredibilnost informacije

Ločila

• pomišljaj: <ctrl> <-> na numeričnem delu tipkovnice
• dolgi pomišljaj: <ctrl> <alt> <-> na numeričnem delu tipkovnice

• členitev dolgih odstavkov (npr. v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene)
• nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi

• minus pravilno zapišemo s pomišljajem
• narekovaji
• dvopičje

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt: golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt: obogateno besedilo
• htm, html: spletno besedilo
• pdf: natisljivo besedilo

Besedilo v wikijih

• za osnovno oblikovanje:

• odstavek: ena prazna vrstica
• enota v seznamu na začetku vrstice: zvezdica (*)
• naslov: dva enačaja
• podnaslov: trije enačaji ...
• ležeči tisk: dva apostrofa
• krepki tisk: trije apostrofi
• povezave: oglati oklepaji
• modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, rdeče če gesla še ni
• če beseda, ki jo želimo polinkati ni v N, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v N, drugič v ustrezni skladenjski obliki, vmes navpičnica
• sliko vstavimo preko menija
• najlažje preko zgledov (kopiramo iz drugih strani)
• v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos zapletenih zadev ({{COBISS|ID=nnnnnnn}}, {{infopolje pisec}}, {{infopolje knjiga}}, {{razprto|aaaaaaa}}
• oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
• okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice
• ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
• <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Sporočanje popravkov in komentarjev

• označimo besedilo, ki ga želimo komentirati, z desno tipko na miški ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence z vnos pripomb
• Sledi spremembam

Navajanje

• citat, reprodukcija plus navedba vira - srce humanistične znanosti

Čemu sploh citiramo

• strokovni pisec brez sklicevanja na druge skoraj ne more
• najbolj učinkovito je citiranje splošno poznanih in cenjenih avtoritet

referenčni krogi, umestitev svojega sporočila v kontekst

• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednost
• relata refero: nedokumentirani sklici v vsakdanjih pogovorih
• sklici v strokovnih besedilih: grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu stran
• viri urejeni po priimkih avtorjev
• rahljanje avtoritete individualnih avtorjev
• človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, ampak zavzetih množic
• informacije so postavljene v pravni kontekst industrijske družbe in opredeljene kot intelektualna lastnina - prosta uporaba 70 let po avtorjevi smrti
• princip proste dostopnosti znanja: v nasprotju z veljavno avtorsko zakonodajo (copyright)
• v akademskem pisanju naj delež citatov ne bi presegal 20 %

Prepisovanje

• plagiat: uporaba tujega znanja kot lastnega, brez navajanja virov
• pravno se sankcionira, če še ni minilo 70 let od avtorjeve smrti
• plonkanje: oblika lenobe; huje: načrtna strategija (intelektualna kleptomanija, parazitiranje na temah kolegov ...)

Citatni indeksi

• bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave
• ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
• začelo naravoslovje leta 1960: SCI (Science Citation Index)
• SSCI (Social Sciences Citation Index, ki temelji na citatih iz 3000 revij)
• AHCI (Arts and Humanities Citation Index; ta izpisuje iz 1700 revij)
• na Slovenskem upoštevajo Scopus (ki pokriva več kot 20.000 akademskih časopisov, se pohvali s 50 milijoni člankov obsežno zbirko in z njim preko naročnin knjižnicam služi mednarodna založniška hiša Elsevier s centrom v Amsterdamu) in Web of Science (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku in se poleg indeksiranja objav z dobičkom ukvarja še z marsičim drugim
• WoS del Web of Knowledge: SCI, SSCI, AHCI
• zastonj na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), vendar ga uradniki na ministrstvu še ne upoštevajo

• h-indeks ( razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov)
• i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)

• segment slo. lit. vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev
• odpor humanistike do merjenja

Faktor vpliva

• IF impact factor: številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• bibliografski servis Thomson Reuters:

• dva citatna indeksa: naravoslovni (SCI) in družboslovni (SSCI)
• število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek
• višji faktor vpliva revije: več vredna objava
• merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah

• Scopus: dve vrsti časopisne metrike SJR (omogoča primerjavo med sorodnimi revijami) in SNIP (Source-Normalized Impact per Paper meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža)
• kulturna pristranskost: skoraj vse revije so iz angleškega govornega področja
• znanstvena komunikacija fokus zdaj usmerja k raziskovalcem, podpira sistem ORCID
• uredništva skušajo napihniti svoje IF - moralno vprašljive prakse (npr. prsilno citiranje)
• France Kidrič: prvi slovenski prešernoslovec
• Googlov algoritem za rangiranje strani

• PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav
• štetje povezav je avtomatsko - Googlov spletni pajek (webspider ali webcrawler, internetni robot oz. indeksirnik; spletni iskalniki jih uporabljajo za osveževanje spletnih kazal)
• vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (probability distribution)

• novost: Open Citations Corpus (OCC)
• podatek o branosti (audience measurement)

• članki na Wikipediji: Podatki o strani, članki na drugih Wikimedijinih spletiščih: dobimo z modifikacijo naslovne vrstice v brskalniku

• (sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir')

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica

• Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi itd. (ne prinašajo veliko točk, vseeno relevantne za nekatera področja)

Tuje:

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski
• drugi: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver (kratki sklici v obliki zaporednih številk v oglatih oklepajih), Turabian, MHRA itd.
• humanistični pisci navadno MLA ali čikaški ali nekaj vmes
• čikaški: letnica takoj za imenom; neroden postane, ko publikacija nima avtorja, ko je delo izhajalo skozi več let v zvezkih (odločanje, ali bomo v kratkem sklicu v besedilu namesto avtorja navedli urednika ali prvo besedo naslova, katero izmed letnic in kako bomo označili zvezek)
• slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja; Primerjalna književnost: MLA, slovenistični reviji: bližje čikaškemu slogu

Tehnika citiranja

• citat/navedek iz dveh delov: navedeno besedilo samo in navedba vira citata
• dobesedni navedek: narekovaji ali samostojen, grafično drugačen odstavek
• vir: v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali na koncu citiranega besedila kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali
• kazalka: lahko v obliki opombe (bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani), kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju usmerja v seznam literature na koncu besedila) ali neposredne povezave na vir (bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano)

Opombe

• včasih predvsem za navajanje literature, na katero se je pisec skliceval
• naloga enciklopedičnih zapisov: povzeti, strniti, kompilirati predhodno vednost na pregleden način - zadošča samo navedba uporabljene literature na dnu gesla
• opombe (Notes), reference (References)
• navzven opombe najočitnejši znak znanstvenega stila
• če so daljše, jih ne členimo odstavčno, ampak z dolgimi pomišljaji ali podpičji

potenčno postavljena številka brez presledka takoj za zadnjim ločilom izjave, ki jo hoče natančneje pojasniti (izjema je pomišljaj)

Kratki sklici

• Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15); NE: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (Koblar 1984: 15)

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami
• začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji

Od kod vse citiramo

• največkrat besedilo oz. del besedila, sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis
• citiranje citatov le, ko prvotni vir ni dosegljiv
• citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno

Viri in literatura

• ločeno navajanje (posebej iz arhivov, natisov, s spleta) je nesmiselno
• delitev na vire in literaturo: smiselna pri dolgih seznamih

• viri: gradivo, ki je predmet raziskave (najpogosteje leposlovje)
• literatura: teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo (najpogosteje strokovne razprave)

• primarni (rokopisni, tiskopisni ali tiskani) : sekundarni (v elektronski obliki)
• primarni (ki smo jih dejansko držali v rokah) : sekundarni (citiranje iz druge roke, izjema: primarni vir nam ni dostopen)
• citiranje iz druge roko (preko sekundarnega vira): odsvetovano, razen, če je primarni vir nedostopen

• npr. kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)

Zaslon in papir

• strokovni časopisi se selijo na splet - podpira gibanje Open Access in vlade nekaterih držav
• tehnologijo CTF (computer to film) je nadomestila tehnologija CTP (computer to plate); z izdelavo tiskarske plošče neposredno na računalniku skrajšala in pocenila postopek
• natisnjena stran: omejen obseg, spletna stran: dolžinski razpon neprimerno večji
• arhivska stran foruma SlovLit - dolga 1.600.000 besed
• bralske izkušnje s tiskano knjigo zelo močne - spletišča, ki ponujajo knjige, želijo čim zvesteje posnemati
• spletne strani niso paginirane, zato natančna lokacija (navedba strani) npr. citata ni možna
• spletno besedilo bolj naklonjeno naštevanju - alineje
• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo ali na konkretno mesto v njem
• pogosto se zadovoljimo samo z avtorjevim imenom, naslovom dela, letnico izida in povezavo na Cobiss; pri seznamih del: samo zadnji trije podatki
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev!!

Žanri

• stroka, strokovni

• v pomenu disciplina: posamezna znanstvena področja
• v akademskem svetu: v vrednostno razlikovalnem smislu; strokovno ne dosega kriterijev znanstvenega

• izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
• kratki znanstveni prispevki
• v humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije
• najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave (znanstveni članki objavljeni v znanstvenih revijah)
• status strokovnega pisanja imajo:

• podatkovna zbirka
• poročilo o dogodku
• povzetek
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), ::*forumski in novičarski prispevek, blog)
• kritika (polemika, strokovna ocena)
• enciklopedijsko geslo
• esej
• predavanje (prosojnice)
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
• učbenik
• priročnik
• navodila (tutorial)
• razprava
• pregledna znanstvena razprava
• izvirna znanstvena razprava
• strokovna recenzija

Šolsko pisanje

• žanri šolskega strokovnega pisanja: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• prvi namen je izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva

Popravljanje

• Wikipedija: večinoma ukvarjanje z že postavljenimi besedili
• popravljanje ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
• lektoriranje - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno (lektor v besedilu mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum
• ang. najbližje copy editing (dejavnost urednika, ki v besedilo vsebinsko ne bo več posegal, ampak ga samo pripravlja na objavo - skrb za njegov format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb ...)
• korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
• na Wikiviru korektor primerja fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je prepoznal OCR-program, in popravlja napake
• uredništvo ali urednikovanje: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
• urednik: oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne - potem naprej lektor, nazadnje korektor

Komunikacija v stroki

E-pošta

• izumili za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje uporabna od 80. let dalje
• pravila e-poštnega sporazumevanja

Socialna omrežja

• ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo (Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo spreminja v dvosmerno, uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu)
• skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje - omogočajo računalniki (CSCW Computer-supported cooperative work)
• soc. omrežja se razlikujejo v funkcijah:
• aktualno slo. lit vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu (Dunbar's number), tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
• pasti "ljudske znanosti": mitiziranje
• vključevanje profesionalcev - vendar ne več v privajeni avtoritativni vlogi (sage on the stage), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (guide on the side)

Tvit

• omejeno na 140 znakov - mikrobloganje, "SMS interneta"
• več sto milijonov uporabnikov objavi več sto milijonov tvitov na daN
• vsebinsko: na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ipd.), malo je "resne" (politične, strokovne) tematike (znotraj tega izvirnih informacij komaj tretjina), večino obsegajo retviti (RT@, nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarji
• podjetje ima status profitne organizacije, služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem
• jeziki na Twitterju: angleščina (34 %), japonščina (16 %), španščina, malajščina, portugalščina, arabščina, francoščina, turščina, tajščina, korejščina
• humanisti s statusom javnega intelektualca z zbiranjem "sledilcev" širijo svoj vplivnostni krog

Drugo

• LinkedIn

Zagovor

• zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov

Literarna kritika

• lastnosti lit. kritike, kakor jih je razbrala novinarka ob smrti vodilnega nemškega kritika Marcela Reicha-Ranickega:
• 1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
• 2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
• 3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
• 4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
• 5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
• 6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
• 7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
• 8. Kritika naj tudi zabava.
• 9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
• 10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev

Enciklopedični članek

• od drugih vrst strokovnega pisanja se razlikujejo predvsem po zahtevi za večjo jedrnatost oz. konciznost
• za Wikipedijo se zahteva upoštevanje naslednjih načel:

• soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev
• vrednostna nevtralnost

Biografski članek

• kriteriji, koga izbrati za vpis se sčasoma spreminjajo
• kriterija pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv
• osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, seznamih

Članek o knjigi

• prej pridejo na vrsto knjige bolje poznanih avtorjev, ki so napisali več knjig ...

Učbenik

• specifike učbeniškega pisanja:

• dialoškost
• povzemanje in ponavljanje
• poenostavljanje
• privlačna tipologija (barve, okvirčki, ozadja, ilustracije)
• skupinsko avtorstvo
• povezovanje učbenikov v serije

• didaktično ustrezna redukcija gradiva, izbor relevantnih tekstov
• šolska in akademska sfera morata delati za izključitev komercialnih založb in izdaje pripravljati v okviru neprofitnih izdajateljskih projektov
• neredko so očitki na račun učbenika upravičeni

Strokovni blog

• weblog: ang. spletni dnevnik
• blogi so zelo prispevali k porastu objavljanja, k deležu manj formaliziranih objav in k demitizaciji statusa "publiciranega avtorja"
• bližje publicističnim in žurnalističnim žanrom kot znanstvenim

• anonimnost, avotrski narcizem, specifičen slog in obsedenost z medijem
• izogibanje intenzivni argumentaciji, citiranju, recenziranju

• glavni dosežek je večja povezanost in večja živost znanstvene skupnosti

Spletni forum

• pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• pojav 2. polovice 90. let 20. stoletja
• nadaljuje tradicijo elektronske oglasne deske (bulletin board system) oz. poštnega seznama (electronic mailing list)
• arhiviranje je pomembna funkcija, ki je spletnih klepetalnicah ni
• pomemben način komunikacije za skupnosti, ki se šele uveljavljajo
• komunikacijo se regulira z omejenim dostopom (registracijo) in s posegi moderatorja
• forum Humanist (zgled slovenskemu SlovLitu) se je začel leta 1987 v obliki poštnega seznama
• SlovLit (1999- ): sprva nameraval pokrivati samo teme študija, raziskav in akademskega poučevanja slovenske književnosti, zdaj obsega literarno zgodovino in jezikoslovje (zlasti slovenistično)

Slog

• družabna omrežja: dnevniška narava (sporočila razvrščena po času, po aktualnosti - tisk tega ni omogočal)
• besedilo se prilagaja zaslonu (ležeče namesto pokončno)
• na Wikiviru emulacijo knjižnega formata besedila dosežemo z uporabo predloge {{proza|besedilo}}

Sestavni deli

• IMRAD (introduction, methods, results and discusion), UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
• kratica IMRAD v uporabi za eksperimentalne vede; deskriptivna področja (tudi večina literarne zgodovine) tej kompoziciji ne sledijo
• literarnovedne razprave: najprej pregled oz. povzetek vsega, kar je o temi že bilo napisano, potem določitev gradiva, nato njegov popis in analiza; pogosto za inovativnost poskrbijo z izbiro drugačnega zornega kota
• naslov: najbolj radikalen povzetek teksta

• temo izraža natančno, jasno in jedrnato, stvarno; pravopisno brezhiben; ne vsebuje krajšav; ni v obliki stavka ali vprašanja
• podnaslov naj je ločen z dvopičjem (začne se z malo začetnico); naj ne ponavlja izrazov iz naslova
• k naslovu spada tudi UD-klasifikacija

• izvleček: v glavi članka in predstavlja kratek povzetek

• predmet raziskave, metode, rezultati in sklepi/implikacije
• največ 10 vrstic

• ključne besede: služijo za kategorizacijo področja; izbrani izrazi morajo biti frekventni in imeti terminološko težo
• kazalo vsebine
• povezave: klikljivi deli besedila (prepoznavni po modri barvi in podčrtanosti).

• klikljivost: ključna razlika med tekstom in hipertekstom
• nadomeščajo kazala, značilna za tiskane knjige - povezave so oblika sklicevanja
• mogoče v vsakem formatu besedila in vsakem urejevalniku (v splošnem podobno, čeprav v vsakem malo drugače)

Napake

Napake so:

• gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
• nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
• pomanjkanje konteksta
• slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
• slogovna puščobnost
• pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost

Nepotrebni deli besedil: s pogovornimi elementi namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo, sporočajo o načinu avtorjevega razmišljanja in izražanja ipd Dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje Nekatere besede ne prispevajo k sporočilnosti besedila, lahko pa npr. s pogovornimi elementi namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo, sporočajo o načinu avtorjevega razmišljanja in izražanja ...

• tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
• izpostaviti, poudariti, naglasiti
• predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
• prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
• nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
• določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni

Njihov problem: kopičenje razkrije sporočilna pogrešljivost

Nerazumljivost

Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka. Sporočilno nejasna besedila zavajajo Nerazumljivost: Žal ni samo posledica površnosti pri pisanju, neredko je naravnost hotena Sporočilno nejasna besedila zavajajo Zapleteno izražanje - izražanje pripadanja stroki, nepotrebno, (pribl. egoistično pogojevano) Zahteva po prezentaciji znanstvenega dela, ki bo razumljiva tudi ljudem zunaj stroke (npr. povest ali roman namesto dolga pripovedna proza, junak namesto glavna oseba, predloga namesto izhodiščno besedilo, pesnik namesto lirski subjekt ...)

• dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj

Pomanjkanje konteksta

Če članek nima teze, to lahko popravimo z naknadno umestitvijo obdelanega gradiva v kontekst drugih avtorjevih del, literarne produkcije istega časa v slovenščini ali širše, predhodnih in poznejših del istega žanra ... Nasilno posploševanje - ko si pisec samovoljno izbere npr. tri avtorje ali tekste, ki jim določi status reprezentativnosti, popiše njihove stične točke in špekulativno sklene, da gre za tipološke značilnosti literarne smeri, obdobja ali žanra; posploševanje je mogoče le ob zajemu statistično relevantne količine besedil (redko)

• besedi že in šele se morata uporabljati z ustreznim pojasnilom (v opombah), lahko pa ju tudi kar izpustimo iz besedila
• odsvetovana raba : celó, kar, samó (izražena piščeva presenečenost nad dejstvi)

Manierizem

• naj bo besedilo sklenjeno, naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno

Obstajajo teksti, kjer povezanost in kompaktnost nista nujna, npr. seznami ali naštevalni opisi V prvi plan stopi retorika - prepoznamo po besedah, ki poudarjajo vzročno-posledično povezanost izjav ali jih sporočilno zaokrožajo

• izrazni asketizem ne škoduje
• dejstvo, da avtorja citiramo, dokaz njegove uglednosti
  • izrecno sklicevanje na uglednost reference je strokovno nesprejemljiva oblika argumentiranja

Osebni slog naj gojimo v leposlovju, v strokovnem pisanju pa naj se držimo izraznih standardov

• retorično zainteresirani strokovni pisec bo bralčevo pozornost skušal pritegniti npr. s ponavljanjem - neprimerno za strokovno pisanje
• manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti (ki, kateri)
• slogovna napaka z nevarnimi metodološkimi posledicami - prekomerna raba hkrati, obenem
• ponavljanje ključnih izrazov za pritegnitev bralčeve pozornosti nima mesta v strokovnem pisanju, ker učinkuje preko čustvenega vživljanja namesto preko objektivnega razmišljanja
• raba redkih in zastarelih besed je velikokrat nezavedna in se ji pisci odpovejo šele, ko so opozorjeni na njihov slovarski status

Slogovna ubornost

Pretirano ponavljanje posameznih izrazov - to se zgodi pri povzemanju strokovnih del, kjer se pogosto uporablja besede: ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja

• ponavljajoče se sintaktične tvorbe niso toliko znak slogovne manire kot malomarnosti
• med stereotipe šolskega izražanja spada beseda prisoten
• z direktnim poimenovanjem avtorja izjave se zmanjša možnost napačnega pripisovanja izjav, kadar so v enem odstavku nanizane ugotovitve več piscev
• mašilo - razvada ustnega izražanja, ki se lahko pojavi tudi v pisnem

Pristranskost

Bolj ko se poglabljamo v strokovno témo, bolj domača nam postaja, bolj nam prirašča k srcu

• ko gre za avtorice, je ljubeče nagovarjanje z osebnim imenom pogostejše

• pristranskost NP: "Je pristranska tudi Nova pisarija? Seveda, že s pozornostjo na spletno komunikacijo jasno kaže svoje nazorsko stališče, kako bi drugače, saj dejavno zavzemanje za perspektivno socialno vizijo, ki jo omogoča sprememba kulturne paradigme, postavlja malone kot imperativ. Pri propagiranju novih oblik strokovne komunikacije vendarle skuša ohraniti toliko zadržanosti, kolikor je je potrebno, da zavzemanje ne postane moteče in neprepričljivo."

Terminologizacija

=podrobna razčlenitev pojma ali njegova arbitrarnost (posledica družbenega dogovora in prakse)

• v izrazu samem ne bomo našli resnice predmeta
• imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni
• želja po objektivnem dojetju pojavnosti
• enotnost zapisa!
• obvladanje terminologije kake teorije, razlagalne smeri ali »šole« je seveda pogoj za sodelovanje v ekskluzivnih razpravnih krogih, vendar je predaja kateremu od strokovnih žargonov nevarna
• potreba po teoretsko »pravilni« rabi terminologije rada zaide v ortodoksnost in cehovsko zaprtost
• moti nasilna terminologizacija zadev, ki se dajo brez izgube informacije ali brez nevarnosti nesporazuma povedati z vsakdanjim izrazjem
• moti tudi piščeva ignoranca terminologije

Spol in število

• včasih veljalo, da je takrat, ko mislimo na oba spola, običajna uporaba moškega spola (moški spol imel status nevtralnega spola)
• danes dosledna vzporedna uporaba moške in ženske oblike (neekonomično); dosledno nadomeščanje moške oblike z žensko, kar naj bi s časom pripeljalo do tega, da bo tudi ženska oblika dojeta kot gramatično nevtralna

Spolnemu opredeljevanju se včasih lahko izognemo z uporabo množine ali s pretvorbo v sedanjik

• odločitev ali bo naša razprava v prvi osebi ednine ali v prvi osebi množine; v nekaterih primerih preidemo na tretjo osebo ednine

Majestetični plural (vladarsko izražanje) - uporaba prve osebe množine v razpravi, ki ima samo enega avtorja

Metalno brambovstvo in servilnost

Razmerje med domačim (svojim, tradicionalnim) in tujim (prevzetim) strokovnim pisanjem - nazorskega značaja Zavzetost za lokalno, domače, regionalno, nacionalno je v strokah, kot je slovenistika, samoumevno, privzeto in v službi ohranitve svoje eksistence

• gre za vprašanja, iz katerih virov in literature bomo črpali, po katerih metodoloških vzorcih se bomo ravnali, bomo uporabljali domačo terminologijo ali raje prevzeto, bomo dokazovali avtohtonost slovenske literature in literarne vede ali njeno vpetost v globalno sceno ...
• bralca zmoti piščeva pomanjkljiva refleksija teh dilem bodisi njegovo preočitno postavljanje na eno ali drugo stran

Govorna prezentacija

Standardni način prezentacije strokovnih informacij je objavljanje, najpogosteje v strokovnih časopisih, monografijah in zbornikih, redkeje na radiu in televiziji ali samo na spletu

• postavitev na splet; objave so bibliografsko registrirane
• govorne predstavitve za zaključeno publiko (predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru društva ...) le redko dobijo status objav; status objave dobijo, če so posneti, shranjeni in vpisani v Cobiss ali drugo javno dostopno bibliografijo
• podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava
• ena natisnjena stran vzame povprečnemu bralcu približno tri minute; šestnajst strani takega teksta ustreza eni avtorski poli oz. standardni dolžini razpravnega članka (govorna izvedba traja eno uro)
• pisna besedila niso najbolj primerna za govorno reprodukcijo (pri branju motijo opombe, bibliografske navedbe, citati, slike, tabele in grafikoni)
• informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila

Prosojnice

-sinonim za prosojnice je ime Microsoftovega prezentacijskega programa PowerPoint; tudi Google Slides, Prezi, Impress ...

• poslušalci ob prosojnicah velikokrat ne sledijo predavateljevem govorjenju (sledijo samo tekstu na prosojnicah)

=prosojnice so pravzaprav povzetki v obliki naštevalnih seznamov

• seznami na eno prosojnico naj ne bojo predolgi; posamezna alineja naj raje ne presega obsega ene vrste (v nasprotnem primeru naj prevzame formo odstavka)

=seznamsko podajanje informacij

• prezentacijski model pečakuča, ki je nastal za potrebe kratkih, šest minut dolgih prezentacij z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund

Vizualizacija

Prosojnice so ena od oblik vizualizacije strokovnih informacij (vizualizacija govorjenega)

• z barvo poudarjamo njegove dele, pogumneje dodajamo slikovno gradivo, tabele, grafikone, zemljevide, včasih tudi zvok in video
• besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil
• ustreza spreminjanju značajev podatkov, pedagošem in popularizacijskem interesu

Fotografije

• današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno
• mišljenje se dogaja v jeziku (je verbalno)
  • druge oblike mišljenja: matematično, kinestetično, glasbeno in vizualno-prostorsko (mišljenje v mentalnih podobah, za obvladovanje dvo- in trodimenzionalnih predmetov, ki ga procesira desna možganska hemisfera)
• ljudje obvladamo več vrst mišljenja, samo za posamezno od naštetih vrst pa so nadarjeni redkejši
• prepričanje: slikovno dekodiranje informacij naj bi zmanjševalo posameznikovo sposobnost samostojnega tvorjenja predstav (pasivnost in odvisnost posameznika)
• razmah fotografije zaradi digitalizacije
• razna orodja za prepoznavanje npr. obraza s fotografije
• funkcije za avtomatsko opremljanje fotografij z oznako motivov: sončni zahod/vzhod, panorama, veduta, tihožitje z rožami, kozolec, kip, spominska plošča, infotabla, portret, pokrajina v snegu, ognjemet ... fotografski programi ne ponujajo
• avtorstvo fotografij strogo individualno
• avtor fotografije in lastnik avtorskih pravic je samo tisti, ki pritisne na sprožilec (status vzorčnega intelektualnega proizvoda)
• licenca creative commons ohranja kategorijo individualnega avtorstva z atributom by, ki ga morajo upoštevati vsi uporabniki fotografij na spletu; atribut by zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu vedno navedemo ime njegovega tvorca, oz. da mu »priznamo avtorstvo«
• pri sodobnih besedilih, ki so plod skupinskega prizadevanja (npr. pri člankih na Wikipediji), pa je zahteva po priznavanju avtorstva težko uresničljiva in jo praksa ignorira
• avtor se pod fotografijo noče vedno podpisati ali pa z vzdevkom skrije svojo pravo identiteto
• ime fotografa lahko izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom, posebej če gre za obrtniške izdelke (naslovnica knjige ali stran v knjigi, informacijska tabla, slika na steni, kip v parku, arhitekturni objekt ...); v takih primerih je bolj važno navesti avtorje fotografiranih stvaritev
• fotografovo ime navajamo po vzorcu Foto Srečko Meglič
• fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik
• fotograf je večinoma en sam in je praviloma podpisan pod sliko, za njenim naslovom
• photography and the law
• med besedilnimi zvrstmi je fotografiji najbolj naklonjena publicistika in znotraj nje žanr reportaže (delež fotografije prevladuje)
• v leposlovju je fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig (portret avtorja) in na žanre z dokumentarno literaturo (spomini, pričevanja, biografije, lokalnozgodovinski roman ...)
• fotografska ustreznica stripu je fotoroman (angl. fotonovela)
• fotografije so tudi v navodilih za uporabo, slikovnih slovarjih in enciklopedijah, kuharskih knjigah, zdravstvenih priročnikih, potopisni in vodniški literaturi
• v literarnoteoretičnih knjigah fotografij ni
• v literarnozgodovinskih monografijah, učbenikih in leksikografskih delih gre večinoma za portrete avtorjev, naslovnice časopisov in knjig, vzorce rokopisa in razglednice krajev, kjer so se književniki rodili ali ustvarjali
• bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi, več fotografskega gradiva vsebuje
• fotografijam pisateljev namenjen Album slovenskih književnikov
• zaradi hitrejšega nalaganja slike za objavo na spletu programi predhodno shranjujejo slike v nižji resoluciji
• skrb zaradi neselektivnosti razpoložljivega slikovnega gradiva, po katerem se je težko orientirati; danes zna programska oprema sama napraviti primeren izrez, izbrati pravilno osvetlitev, predlagati posebne efekte, geolocirati posnetek, ga arhivirati, najti v arhivu ... (fotografijo lahko uredimo tudi ročno: poravnavamo nagnjene objekte, obrežemo, izboljšamo kontrast, barvo, zasičenost, svetlost, ostrino, odpravimo rdeče oči in odseve, ki jih napravijo smeti na objektivu ...)
• mesta za hranjenje posameznikovih fotografij: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si ...
• zbirka fotografij, zanimivih za domačo kulturno zgodovino in večinoma v prostem dostopu, je v Digitalni knjižnici Slovenije
• fotografije v Wikimedijini Zbirki (Commons) - skladišče, od koder zajemajo večpredstavnostno gradivo vsa druga Wikimedijina spletišča; ko sliko naložimo v Zbirko, ji najprej določimo povedno ime, dodamo opis v slovenščini ali še v kakšnem drugem jeziku, jo kategoriziramo ter po možnosti takoj vključimo v geslo na Wikipediji (z licenco proste uporabnosti cc so opremljene privzeto že z našo odločitvijo, da jih postavimo na tem mestu)

Licenciranje fotografij

Na Wikimedijinih spletiščih mora objava ustrezati tako slovenski zakonodaji kot, zaradi lokacije strežnikov v ZDA, tudi ameriški

• ne dovoli nam (vsaj v slovenskem primeru ne) objave kiparskih in slikarskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij, razen v redkih primerih, ko je od smrti ilustratorja, kiparja ali slikarja minilo že 70 let (enako velja za fotografije stavb in kamnoseško obdelanih nagrobnikov; prepoved celo za kipe na javnih mestih)
• nekatere druge države: nekaj izjem pri objavljanju fotografij arhitekture, kiparstva in slikarstva
  • izvedena dela, za katerih razmnoževanje in razširjanje copyright narekuje pridobitev arhitektovega (kiparjevega, slikarjevega) privoljenja, razen kadar posnetek ne ustreza določilom »svobode panorame« (FOP, freedom of panorama), ki omogoča objavo fotografij tistih del, ki stojijo na javnih mestih ali ponekod tudi v notranjščini javnih stavb, ne da bi bilo treba umetnika za to prositi
• posnetki platnic, ki so avtorsko delo in sicer niso v javni lasti do zakonitega izteka avtorskih pravic, naj bi bili v omejeni ločljivosti (enako velja za naslovne strani revij, ovitke cedejk in igrice ter za zaslonske posnetke)
• Kavčičev primer (glej Nova pisarija)

Prosto so dostopne vse fotografije, objavljene pred 1. januarjem 1970

• na Geopediji in Googlovem spletišču Zemljevidi ni opremljenosti z licenco cc

Fotografije kulturne dediščine

• Zakon, ki tako varuje kulturno dediščino pred dediči, namesto da bi dedičem, tj. javnosti, zagotavljal prosti dostop do nje, je diskriminatoren in kulturno škodljiv
• wikipedija - velja Ameriška zakonodaja
• za uporabo podobe in imena spomenika (iz Registra nepremične kulturne dediščine) je potrebno soglasje lastnika
• Wikipedija lahko reproducira slovensko kulturno dediščino samo zato, ker so njeni strežniki v ZDA, kjer niso podvrženi slovenski zakonodaji

Nalaganje na Wikije

Na Zbirki

• pametno je sliko opremiti s ključnimi besedami oz. kategorijami
• slabo dokumentirane slike administratorji označijo s predlogo {{ovl}}, ki pomeni opis, viri, licenca, in jih, če se pomanjkljivosti ne popravijo, zbrišejo

Licenciranje: zlasti možnosti poštene rabe, npr. Predstavitvena slika

Infografika

=je preprosta in pregledna vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih

• zanimanje za infografiko so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja, nastala zaradi naraščanja števila podatkov
• grafični prikazi so izum iz konca 18. stoletja
• vsebino, to so statistični podatki, zajema grafika iz podatkovnih zbirk (metode empirične literarne vede - zanimanje za več lastnosti v literarnem sistemu)

Tabele

=podatki razporejeni po celicah na preseku med stolpci in vrsticami

• koda za tabele v wikijih (glej Nova pisarija)
• besedilo v okencih tabele naj ne bo obojestransko poravnano, ker to povzroča praznine med besedami
• naslovna okenca na vodoravni ali navpični osi naj se začenjajo z veliko začetnico

Grafikoni

• za razumevanje je potrebna legenda, kjer je razloženo, kaj pomeni posamezna barva, črta ali lik
• slike možgani procesirajo hitreje kot besedila
• največ ljudi je vizualni tip, sicer še kinestetični in slušni tip

Grafikon (chart): histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa (tudi korelacijski diagram ali raztreseni oz. razsevni grafikon, scatter-plot), statistična distribucija (verjetnostna razporeditev), graf funkcije

• grafikon (chart): histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa (tudi korelacijski diagram ali raztreseni oz. razsevni grafikon, scatter-plot), statistična distribucija (verjetnostna razporeditev), graf funkcije
• diagram (graph): časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni (hierarhični diagram ali dendrogram; generira ga klastrska analiza ali grupiranje (cluster analysis), tudi gručenje), omrežni, organizacijski, diagram poteka (flowchart), genealoški, Vennov
• kartogram, shema, piktogram
• programi za oblikovanje grafičnih prezentacij nam ponujajo, da naslov grafikona vnesemo kar v grafikon sam
• za objavo grafikona v članku bomo naslov postavili nad oz. pod njim
• za spletne objave bomo graf, ki smo ga narisali v Excelu ali kakem podobnem programu, vgradili v članek kot sliko ali pa ga bomo spravili posebej in napravili nanj povezavo
• nekatere grafe zna narisati tudi Wikipedija

Zemljevidi

• Marja Boršnik - prva potreba po zemljevidih

Literarni sloji na javnem spletišču Geopedija Projekt Proste slovenske literarne kulture

• glej Np (spomeniki)

Besedni oblak

Omrežno orodje Wordle na zaslon izriše besedni oblak teksta, ki smo mu ga dali v obdelavo

• Voyant tools zraven oblaka besed, ki vsebuje tudi klitike, navede dodatne informacije o besedilu
• primeri (glej Nova pisarija)

Iskanje

Razvoj iskalnikov je povezan z naraščanjem števila informacij Iskalniki indeksirajo in obvladujejo virtualni univerzum, ne glede na to, v kakšnem formatu so informacije

• da ne bi prihajalo do zamenjav med avtorji, pri Cobissu poskrbi koda (številska identifikacija) vsakega avtorja; podobno ima na Slovenskem svojo številko tudi vsak raziskovalec
• prostodostopni sistem ORCID (Open Researchers and Contributor ID) - nekakšen »avtorski DOI«; mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije, in znanstvenike ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje; deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo, kjer si zainteresirani posamezniki z registracijo zastonj pridobijo alfanumerično kodo in ročno izločijo izmed objav, ki se pokažejo pod njegovim imenom, tiste, ki mu ne pripadajo; 16-mestna koda ima obliko http://orcid.org/0000-0003-2814-376X in je povezana s Thomson-Reutersovo kodo raziskovalcev (researcherID)
• identifikaciji knjižnih objav je od 1970 dalje namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI
• ISBN, ISSN (glej Nova pisarija)
• Wikimedijina spletišča člankom postopoma dodajajo predlogo Normativna kontrola, ki gesla povezujejo s knjižničnimi in kataloškimi sistemi, kot so CONOR, VIAF, ORCID, OVL

UDK

• glej Nova pisarija!!!

=univerzalna decimalna klasifikacija

• številka, ki spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ... poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oz. na eno od področij človeške dejavnosti
• Slovenija je ena od 30 držav, ki z UD-vrstilcem opremijo vsako bibliografsko enoto v nacionalni bibliografiji
• Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pozna 7 področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave, ki so naprej členjena na 260 podpodročij, pri čemer humanistiki, ki je našteta na zadnjem mestu, pripada 20 alinej ali 7 %; literarne vede imajo znotraj humanistike šifro 6.07

Slovenski Statistični urad uporablja za izobraževanje in usposabljanje klasifikacijski sistem KLASIUS

• Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS) postavlja humanistične vede na prvo mesto, sledijo pa družboslovje, naravoslovno-matematične vede, biomedicinske in tehnološke vede
• klasifikacija FOS 2007 s 47 področji (literarnovedna področja Klasika, Literarna teorija in kritika, Literarni pregledi, Književnost, Afriška, avstralska in kanadska književnost, Ameriška književnost, Književnost Britanskega otočja, Nemška, nizozemska in skandinavska književnost, Romanska književnost, Slovanska književnost in Poezija)
• enciklopedične klasifikacije, ki delijo znanosti na družbene vede, ki raziskujejo človeka in družbo, in naravoslovje; še drugačna je razdelitev na empirične (eksperimentalne) in formalne znanosti (matematika, logika) ali pa delitev na temeljne in uporabne (aplikativne) znanosti; slovenska književnost ima začetek 886.3; 886.3.0/.09 je teorija, književna kritika in študije o slovenski književnosti (podpoglavja: snovi, prevodi in stilistika, študije po obdobjih, študije po avtorjih in po zvrsteh in primerjalne študije)
• ameriška klasifikacija znanstvenih področij se razlikuje od evropske; v Ameriki STEM (science, technology, engineering, mathematics) oz. MINT (mathematics, information sciences, natural sciences, and technology)
• UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel, ki se ga da najti pri knjižničarju, in tu po abecedi poiščemo želeno; lahko pogledamo tudi v Spletni splošni slovenski geslovnik (včasih je potrebna tudi bibliotekarska pomoč)

-z UDK so opremljeni članki v Slavistični reviji

DOI

DOI (Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta') je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti

• URL - spletni naslov, ki se običajno začene s http://); URL-ji dokumentov se pogosto spreminjajo
• pridobitev registracijske kode DOI poskrbi za sledljivost dokumenta, ki mu ob spremembi lokacije samodejno zamenja URL med metapodatki
• pridobitev kode ni zastonj, saj jih lahko izdajajo samo pooblaščene organizacije (t. i. registracijske agencije), ki so za to plačale članarino in za svoj servis tudi zaračunavajo
• mEDRA (Multilingual European DOI Registration Agency) in CrossRef
• glede na naraščajočo zmogljivost, prijaznost in zastonjskost spletnih iskalnikov se poraja vprašanje o smiselnosti kode DOI

Oblika kode DOI: doi:10.7771/1481-4374.2064; številka pred poševnico pomeni založnika, številka za poševnico pa je številka publikacije; ko kodo vnesemo v iskalnik na spletni strani organizacije, se nam pokažejo bibliografski podatki za publikacijo

COBISS ID

S številko COBISS je pri nas opremljena vsaka registrirana objava, ne glede na medij, tudi tiste pred nastopom kodirnega sistema ISBN

• citatni standardi ne predvidevajo navajanja teh številk (z izjemo DOI)

Objavljanje identifikacijske številke COBISS v wikijih (bralca pripelje klik neposredno na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji); bibliografske enote v seznamih literature in v opombah se zaključujejo z nizom COBISS (na tem mestu drugod po svetu se pojavi povezava na ISBN ali na kataložni zapis v nacionalni knjižnici)

• ukazno iskanje bo izpisalo na zaslon vse članke v zborniku, če uporabimo ustrezno predpono (glej Nova pisarija!!!)
• začetna stran Cobissa poleg iskalnega okenca, ki je od vseh servisov najbolj v uporabi, iščočemu ponuja klasificirane osebne bibliografije raziskovalcev (s povezavo na SICRIS), bibliografije serijskih publikacij, povezavo na podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in na Scopusu, seznam najbolj branih knjig (po letih in po mesecih), bazo podatkov z naslovom Knjižnično nadomestilo ...

Podatki in podatkovne zbirke

!!!!

Namesto izraza podatek (data), izraz zajemek (capta), ki naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje (nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto)

• zajemki - podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja (izraz predpostavlja, da znanstvene discipline ne raziskujejo pojavov, ampak jih same ustvarjajo); ne obstajajo sami po sebi, ampak nastanejo šele zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi

Informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki

• dokument - fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi je dokument drugo ime za besedilo; danes ga enačimo z računalniško datoteko, ki ima lahko besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format
• podatki - osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov
• diplomske naloge, magisterije in doktorate se nalaga na Arnesov strežnik, njihov seznam pa je pod naslovom Diplomske naloge vzdrževan na Wikiverzi
• Fran, SSKJ, Besede slovenskega jezika, Gigafida, Cobiss ...
• popisi knjig Tarasa Kermaunerja
• projekt Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru (2007-); financiralo ga je Ministrstvo za kulturo
• bibliografsko dokumentiranje seminarske dejavnosti sega v sredino 90. let, ko je bila postavljena in pospletena zbirka Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950 na ljubljanski slovenistiki

Iskanje po dLibu

• kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (večinoma metapodatki obstajajo samo za večje skenirane enote (za knjige, posamezne številke revije), ne pa npr. za posamezne članke znotraj revije), takrat pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
• kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje
• pri neuspešnem poizvedovanju je treba poizkusiti s kakšnim drugačnim nizom, saj strojno branje pri težje berljivih predlogah ni bilo vedno zanesljivo in iskalnik zato niza ne bo našel, tudi če ga tekst vsebuje, npr. kadar je OCR niz veselo interpretiral kot vese10
• preštevilne zadetke redčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu
• URL prekopiramo tako, da nanj kliknemo z desno miškino tipko in izberemo Kopiraj mesto povezave ali kaj podobnega
• za primer glej Nova pisarija!!!

Seznami

Seznamske alíneje uporabimo takrat, kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način

• lepi seznami skupaj z napovednim stavkom tvorijo eno samo poved in njegove alineje niso daljše od ene vrstice
• ločilo na koncu alineje lahko manjka
• daljše alineje imajo že obliko samostojnega stavka
• dolge sezname s kratkimi alinejami radi stavimo v dveh ali več stolpcih
• osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaj ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam
• neoštevilčeni seznam napoveduje niz <ul>, oštevilčeni seznam pa <ol>
• alineje uvaja niz <li>
• v wikijih se vrstica spremeni v alinejo, če jo uvaja zvezdica (ta na zaslonu nariše modro piko) ali grabljice (ki se na zaslonu spremenijo v številko)

Seznamsko členjenje je pogosto v tekstih za prosojnice

• tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami, literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju na zaslonu so nanizani v obliki seznama ...
• teza, da je seznam naturna oblika informacij danes (da je v konkurenčnem razmerju z zgodbo in sorodna podatkovnemu nizu)
• »nova« (spremenjena oz. preoblikovana) naloga literarne zgodovine je registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih ...)
• Umberto Eco: Vrtinec seznamov
• zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih

Seznami v principu sporočajo, da je svet neskončen oz. neizmeren, raznoroden, nesklenjen oz. nepovezan, neorganski, brezsrediščen, nehierarhičen

• retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)
• seznami na Wikipediji: seznam slovenskih pesnikov in pisateljev, mladinskih pisateljev, literarnih zgodovinarjev, literarnih likov, romanov, literarnih poti, literarnih nagrad ...
• gesla razvrščata v sezname tudi Wikipedija in Wikivir sama, kadar so ustrezno kategorizirana; tako se po seznamih grupirajo avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki, prevajalci, tuji slovenisti ...
• tehnologija jih podpira (obvladovanje dolgih seznamov oz. velike količine podatkov brez računalnikov ni mogoče)
• najbolj je za naš prehod od zgodbenega k seznamskemu dojemanju sveta odgovoren verjetno splet s svojimi kazali in meniji

Digitalna humanistika

!!!

=empirična literarna veda s pomočjo računalnika =računalniška obdelava humanističnih podatkov (njihov zajem), ureditev v podatkovno zbirko, njihova analiza in vizualizacija oz. prezentacija

• stik znanosti in humanistike
• v okviru digitalne humanistike se pojem literarna veda izgublja in se nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali z izrazom medijske kulturne študije
• izraz digitalna humanistika je bil prvič uporabljen leta 1997

Digitalna humanistika zajema tudi novo vedo kulturomiko (izraz konec leta 2010 uvedla Erez Lieberman Aiden in Jean-Baptiste Michel)

• vprašanja proste dostopnosti objav, vprašanje javnega recenziranja
• DH-nagrade - podeljujejo jih za programska orodja, za prispevke, ki niso v angleščini, za uporabo DH v zabavi, za blog, članek ali kratko monografsko publikacijo, za vizualizacijo oz. infografiko in za javni projekt
• seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov raziskave na področju digitalne humanistike - ravnanje s podatki (glej Nova pisarija)
• rezultate digitalne humanistike prepoznamo po vizualni privlačnosti, s katero želi doseči boljšo predstavnost kompleksnih podatkov in večji učinek med čim širšo publiko
• digitalna humanistika je organizirana na globalni ravni v ADHO; v Evropi je krovna organizacija EADH
• Slovenija je vključena v mednarodne DH-projekte, kot sta DARIAH in CLARIN

Digitalna humanistika je vitalno razvijajoče se znanstveno področje z mrežo akademskih inštitucij, projektov, štipendij, služb, publikacij in spletišč

• raziskave s področja literarne vede: taksonomija romanesknih naslovov na angleškem knjižnem trgu v 18. stoletju, selekcijski in kanonizacijski procesi v korpusu angleških *romanov 20. stoletja, prostorska distribucija čustev v romanih z londonskim dogajališčem ...
• Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), Slovenska leposlovna klasika ...

Emprirčne metode

!!

• podatki so pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom

-izraz empiričen je sinonim znanstvenosti, ker so vsi podatki oz. dokazi v naravoslovju empirični

• v humanistiki so podatki velikokrat predstavljeni v tabelah ali grafikonih

-empiričnemu pristopu (izhaja iz faktov in je zato induktiven) stoji v opoziciji teoretični pristop (izhaja iz konceptov, zato je deduktiven)

• značilnosti: pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija), preverljivost meritev

-empirični pristopi so v literarno vedo prišli iz: nehumanističnih ved (npr. matematike), informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi, preko jezikoslovja (kvantitativna stilistika, jezikoslovno računalništvo, korpusna lingvistika, jezikovne tehnologije) in tržnih raziskav knjige

• empirične analize bralskih, naročniških, uporabniških navad se izvajajo brez vednosti bralcev, naročnikov in drugih uporabnikov; do zbranih podatkov in analiz nimamo dostopa
• kratka poglavja pripomorejo, da bralec knjigo prebere do konca

-empirično pridobljeni količinski podatki lahko zavajajo in jih je mogoče zlorabiti za upravičevanje svojih interesov

• teoretično so se empirične metode v literarni vedi utemeljevale od leta 2001 dalje (izraz preštevalna ali kvantitativna literarna zgodovina)
• seznam epiričnih raziskav (glej Nova pisarija)

Programi

• glej Np!

Projekti, revije

• glej NP!

Računalniško jezikoslovje

• utrjenega termina za računalniško ukvarjanje z literaturo ni
• uporaba računalnika v jezikoslovju (CL) se v enem segmentu posveča tudi leposlovju

Leposlovje kot posebna oblika podatkov Iskanje po leposlovju, povzemanje zgodb, razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja, identifikacija in analiza literarnih žanrov, slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva, analiza bralčevih čustvenih odzivov, analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja, računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika, generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije, oblikovanje priporočilnih seznamov

• orodja in korpusi (glej nova pisarija)

Dodatno branje

"Novo pisarijo je bilo treba napisati zato, ker nisem našel nobenega priročnika, ki bi bil namenjen pisanju za zaslon in z mislijo na udeležbo v izgradnji digitalne kulturne infrastrukture, ampak so večinoma nastali za potrebe iztisa na papirju in za funkcioniranje v krogu akademske izmenjave informacij oz. za izpolnitev študijskih obveznosti."

Slovarček nepoznanih besed

• fantazma (fantazmagorija) - podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
• pismouk - razlagalec svetih spisov, učenjak
• analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek, slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež
• diletantizem - začetništvo, nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• skribomanija, grafomanija - obsedenost s pisanjem
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• inertnost - lenobnost, nedelavnost
• pregnanten - jedrnat, zgoščen
• atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• diseminacija - razširjenje
• redigirati - delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati, brisati
• imanenten - bistven, neločljiv od
• eklatanten - jasen, prepričljiv
• lamentacija - tožba, tarnanje
• tavtologija - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje
• valenca - lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
• garnirati - okrasiti, olepšati
• imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
• lukrativen - donosen, dobičkonosen
• diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
• Eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
• Vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik; vodič
• Impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnji strani; kolofon
• Stavec- kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje
• Inerten - v stanju, pri kateremu je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnost; lenoben
• Valenca - psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost; stran ali lastnost (ima pozitivno stran/negativno lastnost)
• Paradigma - vzorec; primer
• Srenja - skupnost, pri kateri ljudje imajo skupne interese ali dejavnosti
• Postulat - izhodišče; temeljna točka
• Ludist - pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
• Desakralizirati – narediti kaj, da ni več vzvišeno, sveto
• Diletantstvo - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• Diseminirati – širiti
• Nepotizem – dajanje dobrih služb sorodnikom
• Dunbarjevo število – maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik