Šuštarček, Krojaček in Mokronožci, (2003)

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

ANALIZA[uredi]

V knjigi Šuštarček, Krojaček in Mokronožci sta dve pravljici. Po osrednjih literarnih osebah v knjigi se prva imenuje Šuštarček, druga pa Krojaček. Šuštarček je idealistično zasnovan, saj je vsako njegovo dejanje pravilno. Pravljica govori o Šuštarčku, ki so ga ljudje zaradi njegovega odgovornega dela vzljubili in tako je Šuštarček dobil naročilo z gradu. Grajski gospodični je moral narediti nove plesne čeveljce s katerimi bi očarala mladeniča, ki bi postal njen mož, kar pa marsikomu do sedaj še ni uspelo. Šuštarček je izvedel za grofičino skrivnost o njenih nenavadnih stopalih in tako mu je ob pomoči škratov Mokronožcev uspelo odpraviti kurja očesa, ki so bila vzrok za iznakaženost stopal grajske gospodične. Pravljica Šuštarček se konča z napisom: »!ADAR ATJEMI ES ONDEV« (Peček, 2003: str.69), ki dobi pomen šele takrat, ko ga prebereš s prave smeri. Pri Krojačku prevladuje motiv alkoholizma, aktualne in moralne dileme. Pravljica se začne v krčmi, kjer se Krojaček skupaj z mešetarjem zapije. Krojaček se zapije do nezavesti, mešetar pa do mrtvega. Krčmar ne prenese, da je mešetar v njegovi krčmi umrl, zato zvali krivdo na Krojačka. Krojačka obtožijo na smrt in ga obesijo z vrvjo. Obesili so ga kar trikrat in vsakič se je vrv skrivnostno strgala. Krojačka so pred smrtjo rešili Mokronožci. Krojaček zbeži, saj ve, da ne more dokazati svoje nedolžnosti. Nazaj na podeželje se vrne kasneje, ko mu Mokronožci povedo, da je krčmar priznal svojo krivdo. Tako je bil Krojaček odrešen vseh obtožb in je lahko zaživel skupaj z njegovo družino. Idejo obeh pravljic predstavljajo Mokronožci, ki poosebljajo srečo, ki se človeku tudi vrne, kot odgovor na njegovo dobroto. Mokronožci so škratje, ki so nevidni. Vidimo pa samo njihove odtise mokrih stopal. Pravljici se med seboj vsebinsko ne povezujeta, vendar sta si idejno podobni. Skupno obema pravljicama so Mokronožci, ki s svojo pomočjo glavnima junakoma pripomorejo k srečnemu koncu. Motivi, ki jih zaznamo v obeh zgodbah so nepravičnost, zatajitev, pijančevanje, ljubezen in dobrota. Pravljična števila, nedoločen čas, izmišljeni liki, zmaga dobrega nad zlim lahko pri bralcu povzroči, da mu misel pobegne v resnični svet. Skice Jelke Godec Schmidt pripomorejo k temu, da vsak bralec pravljici drugače razume, ustvarja domišljijo in daje vtis prisotnosti mokronoških škratov. V knjigi so prisotne narečne jezikovne besede, ki pravljico umeščajo v dogajalni prostor. Slog je humoren, prepleten z arhaizmi, prisotne pa so tudi krajše rimane pesmi. Knjiga je za otroke primerna, saj ne vsebuje vulgarnih besed. Skrivnostnost mokronoških škratov spodbudi radovednost otrok in jih vodi čez celotno knjigo.


Viri[uredi]

  • Stane Peček: Šušterček, Krojaček in Mokronožci. Mirna: Studio 5, 2003.