Študijsko leto 2018/19

Iz Wikiverza

Teorija literarnega diskurza, predavanja[uredi]

Red. prof. dr. Marko Juvan. Predavanja, 1. letnik druge stopnje slovenistike (enopredmetne, dvopredmetne nepedagoške) in enopredmetne komparativistike; izbirni predmet za dvopredmetne pedagoške sloveniste. 3 KT; skupaj s seminarjem 5 KT.
Študijsko leto 2018/19
Na predavanjih, ki potekajo vzporedno s seminarjem TLD (vodi ga izr. prof. dr. Urška Perenič; samo za E-sloveniste), bomo letos obravnavali naslednje teme:

1. Literarni diskurz
2. Struktura literarnega besedila
3. Besedilo in žanr
4. Hibridni žanri
5. Metapoezija (izpuščeno, preštudirati po Hibridnih žanrih)
6. Esej (izpuščeno, preštudirati po Hibridnih žanrih)
7. Avtobiografija
8. Stil kot identitetna navigacija
9. Medbesedilnost in poetika citatnosti
10. Svetovni literarni sistem (izpuščeno, preštudirati po Svetovni literarni sistem, PKn 2009)
11. Enojezičnost in večjezičnost literarnih sistemov (odpadlo)
12. Literatura in prostor (izpuščeno, preštudirati po Prostori slovenske književnosti. Ljubljana: Založba ZRC, 2016. 13-41)

Prosojnice s predavanj so na voljo v sistemu VIS.
Udeležba na predavanjih je obvezna. Končna ocena pri predmetu bo za tiste, ki imajo vpisan tudi seminar iz Teorije literarnega diskurza, sestavljena iz ocene ustnega izpita (Juvan) in seminarja (Perenič) v razmerju 80% : 20%. Brez izpolnjenih obveznosti pri seminarju ni pristopa k ustnemu izpitu.

Študijska literatura[uredi]

Osnovna[uredi]

Juvan, Marko. Literarna veda v rekonstrukciji. Ljubljana: LUD Literatura, 2006.
- - - . Literary Studies in Reconstruction. Frankfurt itn.: P. Lang, 2011.[1]
- - -. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000. Splet:[1]
- - - . Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012.[2]
- - - , ur. Prostori slovenske književnosti. Ljubljana: Založba ZRC, 2016. 13-41, 315-325.[3]
- - - . Hibridni žanri. Ljubljana: LUD Literatura, 2017.


Na izpitu se bo poleg snovi letošnjih predavanj preverjalo tudi poznavanje osnovne študijske literature.

Dopolnilna[uredi]

Bahtin, Mihail. Teorija romana. Ljubljana: CZ, 1982.
Carter, Ronald – Simpson, Paul. Language, discourse and literature: an introductory reader in discourse stylistics. London – New York: Routledge, 1995.
Culler, Jonathan. Literarna teorija: Zelo kratek uvod. Prev. M. Cerkvenik. Ljubljana: Krtina, 2008.
Dović, Marijan. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC, 2004.
Fohrmann, Jürgen – Harro Müller (ur.). Diskurstheorien und Literaturwissenschaft. Frankfurt: Suhrkamp, 1988.
Foucault, Michel. Arheologija vednosti. Prev. Uroš Grilc. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.
Fowler, Roger. Linguistic criticism. Druga izdaja. Oxford: Oxford UO, 1996.
Habjan, Jernej (ur.). Diskurz : od filozofije govorice do teorije ideologije [Elektronski vir]. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2012. (Digitalna knjižnica. Dissertationes ; 19).Splet: [2]
Johansen, Jørgen Dines. Literary discourse: a semiotic-pragmatic approach to literature. Toronto idr.: University of Toronto press, 2002.
Koron, Alenka. Teorija/teorije diskurza in literarna veda. Primerjalna književnost 27/2; 28/1 (2004; 2005). 79–117; 119–133. Splet: [3][4]
Kos, Janko. Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.
Van Peer, Willie (ur.). The taming of the text: explorations in language, literature and culture. London – New York: Routledge, 1988.
Vološinov, Valentin N. Marksizem in filozofija jezika: temeljni problemi sociološke metode v znanosti o jeziku. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008.

Teorija literarnega diskurza, seminar[uredi]

Poletni semester 2017/2018 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko, 1. letnik magistrskega študija (enopredmetni nepedagoški, enopredmetni pedagoški)
Predavateljica: izr. prof. dr. Urška Perenič


Študijska literatura[uredi]

Osnovna[uredi]

Perenič, Urška. Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010.
Perenič, Urška. Empirija v literarni vedi. Ljubljana: ZIFF, 2014.


Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. (Izbrana poglavja iz razdelka Analize: Perenič, Urška, Jernej Habjan in Alenka Koron, Jola Škulj, Urška Perenič, Marko Juvan, Marijan Dović, Miran Hladnik.)


Medialnost in literatura 1. Perenič, Urška (ur.). V: Slavistična revija let. 65, št. 1 (2017). (Izbrane razprave.)
Medialnost in literatura 2. Perenič, Urška (ur.). V: Slavistična revija let. 65, št. 2 (2017). (Izbrane razprave.)
Medialnost in literatura [3]. Perenič, Urška (ur.). V: Primerjalna književnost let. 40, št. 1 (2017). (Izbrane razprave.)


Foucault, Michel. Arheologija vednosti. Grilc, Uroš (prev.). Ljubljana: Studia humanitatis, 2014.

Obveznosti študenta/-ke pri seminarju iz predmeta[uredi]

Prisotnost (80 %), aktivno in sprotno delo v seminarju, ustna in pisna predstavitev seminarskega dela (ustna in pisna ocena sta individualni, končno oceno pa predstavlja njuno povprečje).


Navodila za pripravo seminarskega dela[uredi]

Elementi seminarja:

• Naslovnica:
- naziv univerze, fakulteta, oddelek, študijsko leto, naziv predmeta in izvajalke seminarja, naslov seminarja, ime in priimek študenta/-ke, vpisna številka, smer in vrsta študija, e-naslov.
• Kazalo vsebine:
- ustrezno vsebinsko členjeno in nivojsko številčeno (1, 1.1, 1.2, 2, 2.2, 2.2.1 itd.). [Če seminar vsebuje slike, grafikone, tabele ipd., je treba oblikovati tudi Kazalo slik, grafikonov ipd.].


• Uvod:
- nazorna predstavitev in opredelitev teme izbrane razprave ali poglavja iz knjige, ki ga študent/-ka predstavi s svojimi besedami (brez dobesednih citatov),
- uvodu so dodane ključne besede (od 3 do 5), ki so po kritični presoji študenta/-ke pomembne za razumevanje obravnavane teme (ključne besede se ne skladajo nujno v celoti s ključnimi besedami avtorja/-ice izbrane razprave oz. poglavja; študent/-ka lahko predlaga tudi kako drugo ključno besedo),
- dodan je slovarček strokovnih izrazov oz. literarnovednih terminov, ki so pomembni za razumevanje obravnavane teme (najmanj trije termini, ki jih študent/-ka samostojno, povzemalno predstavi z uporabo relevantnih strokovnih virov).


• Osrednji del seminarja:
- obširnejša in temeljita predstavitev izbrane teme,
- analiza obravnavane teme z vsebinsko-problemsko členitvijo na posamezna podpoglavja oz. sklope (členitev ni nujno skladna s členitvijo v izbrani razpravi oz. poglavju knjige, ampak jo lahko predlaga oz. preoblikuje študent/-ka),
- kritično, argumentirano stališče (s predlogom novih, svežih možnosti za raziskovanje).


• Sklep:
- povzetek najrelevantnejših spoznanj.


• Seznam virov in literature:
- vsebuje pravilno navedene in uporabljene vire oz. literaturo. Poleg izbrane razprave ali poglavja iz knjige mora študent/-ka obvezno uporabiti še najmanj dva druga in relevantna vira, ki ju smiselno vključi v seminar (pri tem poskrbi za vključitev dodatnih virov na ustreznih mestih seminarja, njihovo povzemanje, dobesedno citiranje).


Navodila za ustno predstavitev seminarja[uredi]

- Študent/-ka ima za ustno predstavitev na razpolago en termin, ki se določi na uvodnem srečanju.
- Ustna predstavitev traja 25 minut.
- Ustna predstavitev je v celoti prosto govorjena (študent/-ka lahko za poslušalce pripravi predstavitev s pomočjo Power Pointa, vendar mora biti ta oblikovana tako, da vsebuje samo ključne pojme, izbrane zglede ipd.).
- Študent/-ka za poslušalce pripravi izroček, ki je vsebinsko, jezikovno (pravopisno, slovnično, slogovno) in tudi tehnično premišljeno oblikovan (vsebuje vse ključne elemente, ki jih mora vsebovati tudi pisni izdelek) in ga razdeli ob ustni predstavitvi seminarja.
- Ustni predstavitvi seminarja sledi diskusijski del, v katerem se prav tako pričakuje aktivna udeležbo preostalih seminaristov.


Kriteriji za ocenjevanje[uredi]

- Uvod: opredelitev problema, ključne besede, terminologija (1 + 1 + 1)
- Osrednji del (3)
- Zaključek (2)
- Časovna razporeditev pri predstavljanju segmentov izbrane tematike in trajanje predstavitve (1)
- Jezikovna plat predstavitve (1)
- Izroček (2)

Odstotkovni kriterij za govorni nastop in pisni izdelek: 55-64 % = zd (6), 65-74 % = db (7), 75-84 % = pdb (8), 85-94 = pdb (9), 95-100 % = odl (10).

Kriteriji za ocenjevanje veljajo tako za ustno kot pisno predstavitev (pri pisni predstavitvi se ne ocenjuje kriterij pod četrto alinejo).


Seznam tem za seminar[uredi]

Tematski sklop Medialnost[uredi]

Pogačar, Timothy. Izseljenski tisk v Ameriki v digitalni dobi: Slovensko-ameriški časopis Prosveta.Medialnost in literatura 2. Perenič, Urška (ur.). V: Slavistična revija let. 65, št. 2 (2017). 343-353. Študentka: Katja Strgar, datum predstavitve: 19. 4.
Gruden, Gabrijela Lučka. Radijska igra: Produkcijski dialog z lastnim medijem in drugimi mediji. Medialnost in literatura 2. Perenič, Urška (ur.). V: Slavistična revija let. 65, št. 2 (2017). 366-372. Študentka: Nika Janežič, datum predstavitve: 5. 4.
Košir, Andrej. Kako tehnologija oblikuje medije: tehnološki pogled. Medialnost in literatura [3]. Perenič, Urška (ur.). V: Primerjalna književnost let. 40, št. 1 (2017). 11-28. Študentka: Anja Buh, datum predstavitve: 12. 4.
Ogrin, Matija: O vlogi rokopisov v dolgem prehodu iz rokopisne v tiskano knjigo v slovenski književnosti. Medialnost in literatura [3]. Perenič, Urška (ur.). V: Primerjalna književnost let. 40, št. 1 (2017). 43-58. Študentka: Špela Pernar, datum predstavitve: 22.3.
Hladnik, Miran. Nesporazumi z medijem. Medialnost in literatura [3]. Perenič, Urška (ur.). V: Primerjalna književnost let. 40, št. 1 (2017). 59-76. Študentka: Katja Bizilj, datum predstavitve: 5. 4.

Tematski sklop Literarna geografija[uredi]

Perenič, Urška. Prostor književnikov: kraji bivanja in službovanja in središča nacionalne literarne kulture. V: Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 67-98. Študentka: Lea Bracovič, datum predstavitve: 19.4.
Perenič, Urška. Prostor literarni društev: čitalništvo v kontekstu demografskih značilnosti, upravno-politične in sodne delitve ozemlja ter mreže srednjih in višjih šol. V: Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 133-156. Študentka: Tjaša Vodušek, datum predstavitve: 15. 3.; 17. 5.
Škulj, Jola. Prostor tiskarn in založb. V: Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 117-132. Študentka: Lea Pestotnik, datum predstavitve: 26. 4.
Juvan, Marko. Prostor literarnih ustanov in društev: gledališča, dramatična društva, narodni domovi. V: Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 157-180. Študentka: Ana Plantan, datum predstavitve: 29. 3.
Dović, Marijan. Prostor spomina: spominska obeležja slovenske literarne kulture. V: Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 181-206. Študentka: Maja Kovač, datum predstavitve: 10. 5.
Hladnik, Miran. Prostor zgodovinske povesti in Geopedija. V: Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. 207-224. Študentka: Maja Pruščević, datum predstavitve: 12. 4.

  1. Posodobljena in razširjena angleška izdaja knjige iz l. 2006. Preštudirati eno od obeh. Poglavje Towards a Theory of Literary Discourse dostopno na spletu.[5]
  2. Manj radovedni lahko namesto te knjige preštudirajo razpravo Svetovni literarni sistem (PKn 2009)[6], podlago knjige.
  3. Uvod tega zbornika je bil v drugačni različici objavljen tudi kot razprava v Primerjalni književnosti 36.2, 2013 [7].