Wikiji in šola

21. nov. 2006 ob 19.09 sem v geslo o Ivanu Prijatelju na slovenski Wikipediji postavil pisateljevo sliko iz mladih let in to je bil uradni začetek razmerja z medijem, ki po mojem radikalno spremenja razumevanje sveta in naše ravnanje v njem. Wikiji so močno določili tudi moje fakultetne seminarje. Samostojnemu premisleku prepuščam presojo, katere od možnosti, ki jih ponujajo wikiji, se da uporabiti na srednji ali osnovni šoli.

Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila pred dobrim desetletjem s ponudbo, ki je prej v tako simpatični obliki ni bilo, da uporabljamo splet ne le kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije formiramo in objavljamo sami: slehernik, tj. računalniški laiki, zastonj in v sodelovanju z drugimi. Modro se temu reče »distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja«, deležno pa je tako navdušenja, kakor spremlja spremembe civilizacijskih paradigem (in kakršno je moje), kot zaskrbljenega dvoma, češ da gre za obliko digitalnega maozima, ki grozi spodjesti temelje zahodne civilizacije, temelječe na individualizmu in strokovni avtoritativnosti. Spletno enciklopedijo Wikipedijo poznamo, ker se pri iskanju po spletu na zaslonu najprej pojavijo njene vsebine, manj pa so v zavesti sestrska spletišča Wikivir, eno glavnih nahajališč besedil v slovenščini, Wikiknjige, kamor naj bi postavljali svoje knjige in priročnike, in Wikiverza, kamor selim vse svoje delo na fakulteti: seminarje, projekte, predavanja. Wikiji so dokaz, kako je mogoče samoiniciativno, sodelovalno, brez inštitucionalnega nadzora in seveda pozitivno urejati družbene zadeve. Še zdaleč niso samo prostor spletnega informiranja, ampak so metafora alternativne, brezprisilne, domala utopične perspektive prihodnje družbe.

V seminarjih smo začeli postavljati gesla na Wikipedijo leta 2006. Po začetnem pomisleku, da bo šolska prisila odvzela Wikipediji najdragocenejše, tj. odgovorno prostovoljstvo, se je počasi oblikovalo prepričanje, da je sodelovanje koristno tako zanjo (zaradi abstinence profesionalnih piscev so študentje pač naslednji najboljši potencialni vir preverjenih strokovnih informacij) kot za vzgojo sodobne pismenosti, ki predvideva kreativnega, kooperativnega, samozavestnega in odgovornega posameznika. Brez Wikipedije si ne predstavljam več kvalitetnega seminarskega dela. Tegobe, ki spremljajo wikiprojekte, ne prevagajo nad njihovim blagodejnim učinkom. Verjamem, da imajo wikiprojekti dovolj privlačnosti, da tudi letargičnega študenta postopoma animirajo za samostojno strokovno dejavnost. Wikipedija ni samo relevanten vir informacij, ampak tudi inkubator dejavnejšega in zrelejšega družbenega obnašanja – temu pripisujem celo večji pomen kot zgolj evidentiranju človeškega znanja in njegovemu popisu v slovenščini.

Gesla bodo kvalitetna, če se jim v seminarju posveti dovolj časa. Idealno bi bilo 90 minut na geslo, gre tudi z dvema gesloma na blok ur, kaj več pa povečuje površnost in število napak. Študent v seminarju predstavlja geslo, ki ga je sestavil in postavil samostojno po možnosti več dni pred nastopom, tako da smo imeli mentor in administratorji možnost opozoriti na najbolj grobe napake v njem. To smo storili na uporabnikovi pogovorni strani, ki je dostopna vsem, ali bolj diskretno na njegov e-naslov. Na seminarju ga preverjamo od besede do besede po pravopisni, slogovni, kompozicijski in vsebinski ravni in ga s povezavami, kategorijami, seznamom literature in poglavjem Glej tudi prilagajamo obstoječi wiki strukturi in infrastrukturi. Seminarist se mora izkazati še s posegi te vrste v gesla svojih kolegov ali v druga gesla, potrebna popravkov, kar preverjamo ob vpisovanju ocen ob koncu semestra. Posamezna gesla dolgo čakajo na zadovoljivo redakcijo (če študent preneha s študijem ali se vpiše v kak drug seminar, celo nikoli ne doživijo popravkov), vendar so to izjeme. Precej dela z geslom imata pisec in učitelj tudi po predstavitvi: preverjanje vnesenih popravkov, dodajanje virov, podomačenje oz. lokalizacija gesla ... Seminarsko delo za Wikipedijo je zahtevnejše od tradicionalnega.

Pogoj za hitro in kvalitetno delo, vključno z védenjem, kako se vklopita računalnik in projektor, je redna prisotnost študentov v seminarju. Ob razvadi zgolj občasnega zahajanja v seminar se zgodi, da je treba vedno znova spominjati na sprejete dogovore in ponovno učiti potrebne temeljne spretnosti; proti temu žal največ zaleže podpisovanje na seznam udeležencev in izločanje tistih, ki se seminarja ne obiskujejo redno.

Pomembno se mi zdi razširjanje spoznanja o pedagoški vrednosti Wikipedije med kolegi učitelji. Wikidelavnice, ki jih pripravim dvakrat ali trikrat letno, so premalo za odpravo glavnega nesporazuma v zvezi z Wikipedijo, namreč predpostavke, da študent priskrbi vsebino, za projekt zadolženi administrator pa bo poskrbel za primerno obliko in vključitev gesla v okolico. Ne, za Wikipedijo ne stoji nobena inštitucija, Wikipedija nima nobenega zaposlenega in odgovornost za geslo moramo v največji meri prevzeti sami.

Priredba obstoječega gesla v keterem od večjih jezikov je najenostavnejši vstop v Wikipedijo. Začetnik, ki si je izbral geslo, za katerega obstaja tujejezična predloga, največkrat pač članek v angleški Wikipediji, pogosto greši s suženjskim prevajanjem. Manj ko razume izhodiščno besedilo, bolj mu je zvest. Za dodatno zmedo poskrbi komodna uporaba prevajalnikov in možnost, da so tudi v velikih jezikih nekatera gesla slaba. Od tod pravilo: ne prevajaj, česar ne razumeš. Pisec naj s prevajalnikom preveri gesla v jezikih, ki jih ne pozna, saj so drugojezične informacije z vsakim letom obsežnejše, kvalitetnejše ali pa vsaj drugačne, in jih vgradi v slovensko geslo.

Za plasiranje specifičnih slovenskih pojmov, oseb in inštitucij v mednarodnem prostoru angažiram tuje študente na izmenjavi. Ti prevajajo oz. prirejajo gesla o znamenitih Slovencih, kranjski klobasi, pehtranovi potici ipd. v svoje jezike (gl. Slovenska literarna gesla v drugih Wikipedijah). Izdelek pomagajo preveriti mentorji v njihovi domovini in tuji administratorji.

Sestrska spletišča. Zgodi se, da preobsežni ali slabo vodeni šolski wikiprojekti v wikiskupnosti izzovejo kritiko. Rešitev prinese preselitev projektov na manj izpostavljeno Wikiverzo, vendar generalna selitev šolskih wikiprojektov tja ni smiselna. Wikipedija sili pisca, da dojame razliko med dvema oblikama strokovnega pisanja: šolskim referatom in enciklopedičnim geslom, kar je mogoče samo, če se znajde v dejanskem enciklopedičnem okolju in je deležen reakcij wikiskupnosti, ne le učitelja. Na Wikiverzo smo tako preselili le začetniške seminarje v prvem letniku študija (npr. Uvod v študij slovenske književnosti E 2010/11). Samo tiste teme v seminarju, ki imajo nedvomen enciklopedični značaj (hvaležen predmet so povzetki leposlovnih del), pridejo v poštev za predelavo v geselsko obliko in prenos na Wikipedijo.

Za vajo v obvladovanju medija na začetku leta uporabimo Wikivir. Na projektno stran (npr. Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12) postavim naslove dostopnih digitaliziranih besedil in povezave na njihove spletne lokacije. Študentje primerjajo optično prebrane strani z njihovimi fotografijami in skene popravljajo čim bolj zvesto fotografirani predlogi. Tako izgubijo strah pred nepoznanim medijem.

Brez natančnega, sprotnega in kvalificiranega mentorjevega poseganja ne gre. Ker se predstave o vzorčnem geslu spreminjajo in pričakovanja rastejo, bo treba opraviti sistematično revizijo preteklih projektov. Posamezna izpostavljena gesla seveda doživljajo popravke in dopolnila ves čas.

Ob koncu semestra smo pri predmetu Strokovno pisanje 2012 na Wikiverzi takole strnili spoznanja ob delu za Wikipedijo.

1. Med popravki, ki so jih v seminarju deležna gesla, so najbolj vidne črtave. Zadevajo neenciklopedične vsebine, npr. anekdotičnost, pozitivne ali negativne vrednostne izjave, pasuse, ki ne spadajo v konkretno geslo, npr. o značilnostih časa, v katerem je pisatelj živel. Črtali smo informacije, ki za slovenskega bralca niso bile relevantne, npr. prevode angleškega avtorja v francoščino, mašila tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali, svojilne zaimke v stavkih tipa V svoji razpravi je, ponavljanja, npr. ime predmeta na začetku vsakega poglavja in podvajanje podatkov o avtorjevih knjigah v poglavjih Delo in Bibliografija. S krajšanjem smo se učili jedrnatega enciklopedičnega izražanja.
2. Kadar je bilo za izhodišče geslo iz časnovno odmaknjenega Slovenskega biografskega leksikona, je besedilo klicalo po slogovni posodobitvi. Zastarele liste smo nadomestili s časopisi, priobčil v objavil ipd. Po zastarelih izrazih in skladnji najlažje odkrijemo prekopirane pasuse; administratorji reagirajo v takih primerih vzgojno strogo: članek prečrtajo oz. piscu v glavi članka zagrozijo z izobčenjem iz wikiskupnosti.
3. Tretji tip popravkov je izzvalo upoštevanje namembnika, ki ni nujno iz iste stroke. Seminarski referati se pišejo z namenom ustreči učiteljevim napotkom, pri enciklopedičnih geslih pa je treba imeti v mislih splošnega radovedneža in paziti tudi na zahteve administratorjev. Zgodilo se je, da se je seminarski sklep znašel v opreki z wikipedijskim dogovorom, ki se mu je bilo treba bodisi podrediti bodisi argumentirano uveljaviti spremembo dogovora.
4. Popravki tipa Slovenci smo > Slovenci so, v delu vidimo > v delu se vidi pomenijo korak v smer objektivnosti in nevtralnosti poročila. Ko pisec naleti na različna strokovna stališča, priporočam, da predstavi vsa in se do njih ne opredeljuje navijaško. Popularna laična stališča, ki oponirajo strokovnim, lahko predstavi na pogovorni strani gesla in o njih odpre diskusijo.
5. V mislih naj bo v prvi vrsti slovenski bralec, kar pomeni, da je treba geslo lokalizirati oz. poudariti tisto, kar je v njem specifično slovenskega. Nacionalna specifika se pokazala npr. pri geslih kolektivni roman in planinska povest. Pri tujih romanopiscih dodamo npr. seznam njihovih v slovenščino prevedenih del. K podomačenju spada tudi skrajšanje ali povzemanje preobsežnih in preveč natančnih tujejezičnih informacij.
6. Iskanje virov po spletu je postalo tako samoumevno, da najprej konzultiramo naslednje: iskalnika Najdisi in Google za morebitni obstoj člankov v domači Wikipediji in v drugojezičnih Wikipedijah ali alternativnih spletnih enciklopedijah, spletni Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon, Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis, za starejše pojme Pleteršnikov slovar, Digitalno knjižnico Slovenije dLib, Cobiss, Novo besedo, specialne podatkovne zbirke oz. kataloge, kot so seznam diplomskih nalog, zbirka zgodovinskega romana in kmečke povesti, zbirka slovenskega digitaliziranega leposlovja ipd. Skoraj na silo je bilo treba vztrajati, da študent vzame v roke stare natisnjene priročnike, ki še niso bili digitalizirani: Enciklopedijo Slovenije, katalog literarnovednega izrazja na ZRC SAZU, Bibliografije učiteljev in raziskovalcev UL, Bibliografijo rasprava, članaka i književnih radova, Leksikon Literatura, Rečnik književnih termina in znanstvene monografije na izbrano temo.
7. Mentorjeva pomoč je nujna pri hierarhizaciji podatkov, saj študent pogosto ne ve, kateri del informacije, ki naj jo povzame, je pomembnejši. Namesto da bi v biografskem članku navedel samo glavna avtorjeva dela, neselektivno prilepi kar njegovo celotno bibliografijo iz Cobissa. V prihodnosti bo treba več pozornosti posvetiti kategorizaciji gesel na dnu člankov, saj se pojmi samo tako znajdejo v ustreznem kontekstu. Preden geslo na dnu opremimo z nadrednimi kategorijami, se s klikom na Kategorije sprehodimo med možnimi že obstoječimi izbirami.
8. K dobremu občutku prispeva tehnična spretnost pri postavljanju gesel, tj. obvladovanje wikisloga: postavljanje slik, členitev, vnašanje povezav ... Začetniška napaka je preintenzivno členjenje na odstavke. Odstavek naj združuje vsaj tri povedi, v nasprotnem primeru gre za naštevanje, ki kliče po uporabi seznamskih alinej. Primeren ni tudi prevelik delež naštevanja: seznami so primerni bolj za kazala kot za posamezna gesla.
9. Mentor ponudi seznam relevantnih gesel, ki naj jih popišejo študentje. Pragmatično izhodišče so rdeče (tj. prazne) povezave v predhodnih člankih, seznam preferenčnih gesel, ki ga vzdržujejo administratorji in seznam škrbin. Učitelj se s pomočjo podatka o frekvenci konkurenčnih izrazov v iskalniku (npr. črnska literatura, črnska književnost, afroameriška literatura) odloči, katerega bo postavil v naslov, katere pa bo preusmeril na izbrani termin. Čeprav študentje neradi berejo navodila, naj jih učitelj razločno formulira in objavi na vrhu projekta ali na projektovi pogovorni strani.
10. Wikipedijski članek od drugih oblik tradicionalnega enciklopedijskega pisanja odlikujejo klikljive povezave, pogovorna stran, zgodovina strani, kategorije in mednarodne povezave. Študenta je treba naučiti, da se pred delom preklika skozi vse zavihke strani. Na pogovorni strani se bo seznanil, kako so reševali dileme predhodniki, v historiatu strani bo preveril, da ne hodi slučajno ravno zdaj v zelje kakemu drugemu piscu in izziva navzkrižno urejanje, uvrstitev v dodatne nadredne pojme mu bo pomagala umestiti pojav med druge pojave tega sveta, s klikanjem na drugojezična gesla se mu bo razkrilo, ali je geslo nacionalno specifično ali pa gre za globalno veljavno informacijo. Vse to mu bo pomagalo dojeti, da na Wikipediji ni sam in da mora upoštevati še druge.

Josef Friedrich Perkonig -- zgled projektnega wikipedijskega gesla

Wikiji se od drugih računalniško podprtih oblik urjenja v sodobni pismenosti (elektronske table, spletne učilnice, učenje na daljavo) ločijo po tem, da so odprti za poglede in posege slehernika. Ne razumimo tega kot nevarnost, ampak kot pozitivni izziv in kot spodbudo za odgovornejše obnašanje na spletu.

Dodatno berilo

• HLADNIK, Miran. Wikipedija v izobraževalnem procesu [predavanje na konferenci Poslovna raba interneta – "Social networking"]. 31. jan. 2010. [1]
• -- Wikipedija in Slovenci. Gorenjski glas – Snovanja 13. 4. 2007. 12–13. [2]
• -- Slovene student projects in Wikipedia and Wikisource [referat na 3. regionalni konferenci Wikimedije v Beogradu 20. decembra]. Wikimedia. 2008. [3]
• -- Trubar in internet. Locutio 42; Stati inu obstati 2008/7–8. 20–29. [4]
• -- Kako selimo slovensko književnost na splet. Zbornik SSJLK. Ljubljana: FF, 2008. 164–67. [5]
• -- Prosojnice za predavanje o Wikipediji, 2011. [6]
• -- Desetletnica Wikipedije. Wikiverza. 2012.
• -- Wikiji za srednje in osnovne šole. Wikiverza. 2012.
• -- Prosojnice za tole predavanje

Projekti

• WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji. Wikipedija: Prosta enciklopedija. 2006-.
• Slovenska leposlovna klasika. Wikivir. 2007-.
• WikiProjekt Romani. Wikipedija: Prosta enciklopedija. 2008-.
• Slovensko leposlovje na spletu: [Podatkovna zbirka]. 2008-. [7]
• Portal:Literatura. Wikipedija: Prosta enciklopedija. 2010-.

Opombe

--Hladnikm (pogovor) 21:21, 1. september 2012 (CEST)