Desetletnica Wikipedije

Razlogi za veselje

• slovenska Wikipedija s 500 aktivnimi wikipedisti (proti 15.000 angleškim) in 133.000 članki (proti 3,9 mio v angleščini) samo 30-krat manjša od angleške; populacijska (400 mio : 2 mio) in ekonomska razmerja kažejo za slovenščino in Slovenijo veliko večji razkorak
• slovenščina je na 34. mestju med 283 jeziki, glede na število govorcev bi bilo njeno pravično mesto 150

Glavne prednosti Wikipedije

1. večjezičnost
2. neinštitucionalnost (samoiniciativnost)
3. zastonj
4. neavtoritativnost (kolektivnost, kooperativnost)
5. kreativnost (kreiranje informacij namesto njihovo iskanje, uporabnik oz. potrošnik se prelevi v producenta informacij)

Nauki iz dela z Wikipedijo

1. izkušnja slovenske specifike pojmov, ki se pokaže pri mednarodnih primerjavah (npr. kolektivni roman
2. brisanje ločnice med šolo in življenjem: stvari počnemo zaradi njih samih (ker je treba posel opraviti) in ne zaradi šolskih zahtev
3. vaja v jedrnatem in razumljivem izražanju
4. vaja v selekcioniranju informacij
5. nuja po povezovanju informacij (linkanje)
6. nuja po medsebojnem koordiniranju (z adminom, z mentorjem, s soavtorji)
7. historiat (= kontekst) ukvarjanja z geslom ponudi samo Wikipedija
8. primarnost zaslona (pišemo drugače kot za natisnjene referate)

Povezovanje Wikipedije z Wikivirom, Wikiverzo, dLibom in Geopedijo

Prva tri leta smo delali literarne zgodovinarje (160), potem inštitucije, časopise, pojme literarne vede, letos v diplomskem seminarju popravljamo/dopolnjujemo avtorje in njihove škrbine in jih povezujemo z Wikivirom in Geopedijo in dLibom. Na primeru Gregorja Strniše si oglejmo, kako to gre:

• na Wikiverzi najprej popiše zadrege pri delu (Gregor Strniša) in od tod
• pokaže na spominsko ploščo, kip, rojstno hišo na Geopediji [1]
  • od tod lahko skočimo pogledat v sloj literarnih spomenikov, kaj vse smo že postavili na Geopedijo [2]
• pokaže na avtorjev profil na Wikiverzi in
• avtorjevo geslo na Wikipediji, ki tudi vsebuje linke na Wikivir, na Geopedijo in na dLib

Ekspanzija

Z enega predmeta (diplomskega seminarja za 4. letnik) sem Wikipedijo razširil še v 2. letnik v predmet Strokovno pisanje in v 1. letnik, kjer povzemamo zgodbe romanov, na Wikiviru pa pretipkavamo leposlovna besedila. Tuji študentje pišejo slovenistična gesla v svoje nacionalne Wikipedije. Izhodiščne strani projektov so zadnja leta na Wikiverzi, ki je postala nekakšna vadnica za vstop na Wikipedijo. Zaradi povečane aktivnosti se Wikiverzi obeta slovenski vmesnik. Tu imamo podiplomski predmet Metodologijo, projekt Prostor slovenske literature, Slovenska pisateljska pot itd. (in tole prezentacijo). Selitev večjih reči na Wikiknjige mi ni uspela, pač pa oblikovanje portala literatura, ki ga žal nimam časa dopolnjevati in osveževati.

Razno

• Preverba enega gesla od stavka do stavka vzame v seminarju 3/4 ure, vendar brez sprotnega popravljanja, to stori pisec doma; več kot 30 gesel v enem semestru v enem razredu ne gre.
• Kritika slabosti je kritika lastne lenobe, saj je strokovnjak, ki ne postavlja faktov svoje stroke na Wikipedijo oz. ne popravlja napak, milo rečeno, neodgovoren.
• Licenca CC s priznavanjem avtorstva in dovoljenjem za spreminjanje ni najbolj ustrezna. Naklonjen sem dodatnemu pogoju nekomercialne rabe in ukinitvi priznavanja avtorstva, saj člankom avtorja večinoma ni mogoče pripisati.
• Hvala koordinatorjem in administratorjem za pomoč; se še naprej priporočamo za potrpežljivost.
• Wikizbirko grdo zanemarjamo in imamo zato slabo vest.

(Nagovor Mirana Hladnika, enega od vodij študentskih projektov ob proslavi v Kiberpipi 24. 2. 2012. slika)

Hladnikovi odgovori na vprašanja Dnevnikovega novinarja Blaža Petkoviča

(Povezava na Dnevnikov Objektiv, kjer so bili odgovori objavljeni, je po novem plačljiva.)

> - Kako razumete poslanstvo Wikipedije in ta projekt nasploh?

Wikipedija je eden od kazalcev civlizacijskega preloma. Iz družbe, ki je gradila na zaupanju v znanje avtoritet, prehajamo v družbo, v kateri bo slehernik lahko ustvarjal znanje; iz poslušne prehajamo v kreativno družbo. Dejstvo, da imamo Wikipedijo v več kot 280 jezikih, z eno potezo pomete strahove, da gre globalizacijski bavbav, ki ogroža eksistenco lokalnih kultur -- ravno obratno je res! Povrhu ne stoji za njo nobena država ali korporacija z manipulativnimi cilji, ampak raste iz volonterskega dela zavzetih posameznikov. Zelo pomembno se mi zdi, da se s kolektivnim in pogosto anonimnim avtorstvom omejuje avtorski napuh, z zastonj dostopnostjo pa se ukinja veljavnost civilizacijsko zaviralne avtorske zakonodaje, poznane pod imenom copyright.

> - Kje vidite prednosti in slabosti tega projekta?

Prednosti so evidentne: z Wikipedijo, ki se med zadetki pri iskanju znajde na vrhu zaslona, pridemo do strnjenih enciklopedičnih informacij na klik. Slovenska Wikipedija nam trenutno postreže s 133.000 gesli, kar je 133-krat več od Enciklopedije Slovenije, angleška Wikipedija pa s skoraj štirimi milijoni člankov, kar je 17-krat več od znamenite Britannice. Nekateri navajajo med slabostmi prelahko dostopnost informacij, češ da ima težo in ostane v spominu samo tista informacija, do katere se je bilo treba namučiti. Spet druge moti, da gesla včasih naštevajo različna stališča o isti zadevi. Tretji očitajo Wikipediji zaradi njenega kolektivnega avtorstva nič manj kot maoizem in nevarnost individualizmu zahodne civilizacije. Sam vidim v vseh teh lastnostih njeno prednost. Marsikatero dejstvo tega sveta v Wikipediji še našlo svojega mesta, vendar tudi to lahko razumemo kot prednost, saj pomeni, da pisce čaka še veliko ustvarjalnega veselja.

> - Veliko se govori o zaupanju v vsebine Wikipedije. Kakšno je vaše mnenje glede tega vprašanja?

Pred leti se je res dvomilo o verodostjnosti Wikipedije, ko pa so primerjave z Britannico v obeh našle enak delež napak, so kritike potihnile. Wikipedija stalno raste in se izboljšuje, tako da so informacije vedno zanesljivejše, tudi v slovenski Wikipediji. Strokovnjak, ki se pritožuje, da Wikipedija nima informacij z njegovega področja ali da so te slabe, pomanjkljive in napačne, je za tako stanje kriv sam, ker informacij ni postavil tja gor ali jih popravil, saj ga Wikipedija ob vsakem obisku znova poziva, naj to stori. Strokovnjak, ki ne izkoristi priložnosti, ki mu jo ta medij ponuja, je, milo rečeno, neodgovoren.

> - Kako oziroma na kakšen način s svojimi študenti pomagate soustvarjati to enciklopedijo? Pri katerih predmetih?

V diplomskem seminarju smo od 2006 dalje pisali gesla o slovenskih literarnih zgodovinarjih, potem smo se lotili inštitucij (založbe, časopisi, zbirke) in literarnovednih pojmov, letos medsebojno povezujemo že napisana gesla o pisateljih z njihovimi teksti na Wikiviru in njihovimi sledmi v prostoru na Geopediji. Študentje prvega letnika pri Uvodu v študij slovenske književnosti povzemajo zgodbe slovenskih romanov, tuji študentje pri nas pa prevajajo slovenistična gesla za svoje nacionalne Wikipedije. Informacij se je nabralo toliko, da jih je bilo treba združiti v slovenski literarni portal. Velik del svojih dejavnosti smo usmerili na sestrska spletišča: na Wikiverzo, ki je nekakšna vadnica za Wikipedijo, in na Wikivir, kamor sistematično selimo vso slovensko leposlovno klasiko, tako tisto za šolsko rabo kot ono že zdavnaj pozabljeno, v obsegu vsaj štiri milijone besed letno.