Uporabnik:Tabazovic

Iz Wikiverza

Vtisi poglavij[uredi]

E-pošta[uredi]

Poglavje o e-pošti je zelo poučno. Mladi o tem vemo že marsikaj. Vseeno pa sem nekoliko osvežila svoje znanje o uporabi e-pošte. Poglavje je zanimivo in velikokrat sem ugotovila, da se tudi sama znajdem v podobnih situacijah, kakršne so bile opisane. Zagotovo se bom spet kdaj znašla v situaciji, ko bom v dvomih in takrat bom ponovno prebrala poglavje. Najbolj mi je bil všeč način, kako je celotno poglavje napisano. Pridih humorja in sproščenosti ti daje občutek, da se ne ukvarjaš z neko težko literaturo, ampak da preprosto prebiraš snov, ki je primerna za vsakdanje branje.

Wikiji in šola[uredi]

Dokler nisem prišla na študij slovenistike sploh nisem vedela, da obstaja toliko wikijev. Bila sem seznanjena le z wikipedijo. Del s statističnimi podatki me je nekoliko manj zanimal, zato sem številke le preletela. Bolj razumem povezavo med svojim delom, ki ga opravljam tukaj na wikiverzi in s študijem. Wikipedija, wikiverza in vsi wikiji nasploh mi bodo slej ko prej zlezli pod kožo. Urejanje, brskanje, vse je tako enostavno. Podučila sem se tudi o tem, kaj je namen avtorstva in kako se kot avtor nekega besedila predstaviš na medmrežju.

Avtor[uredi]

Vaje v pisanju sem prebrala zelo na hitro, ker smo se to učili že na predavanjih. Zanimiv mi je tisti del o soavtorstvu. Tukaj je zagotovo velikokrat ogromno polemik, saj veliko ljudi ne more zatreti svojega ega. Za tiste, ki pa so vajeni delati v skupinah in se prilagajati drugim pa je to idealna priložnost, da prispevajo še nekaj širši javnosti. V celotni bralni domači nalogi pa mi ni všeč to, da je preveč poudarka na računalnikih in ustvarjanju besedil le na njem. Pogrešam starejše oblike kot so naprimer pisanje na roke, kar je resda zamudno. Bolj kot pisanje na roke so mi všeč tipkalni stroji. Tudi ti imajo slabe lastnosti, so pa nekakšna tradicija in tudi z njimi lahko nastanejo čudoviti izdelki. Zanimivo mi je bilo poglavje copyright. Podučila sem se o tem, kaj se pravzaprav lahko kopira in razmnožuje in kaj ne.

Bralec[uredi]

Začela sem se zanimati za učenje prek spleta. V današnji dobi imamo računalnike in dostop do spleta na vsakem koraku. Medejo pa me vse naštete licence. Menim, da bi morala biti večina literature dostopna vsem ljudem, da si s tem širijo svoje obzorje. Čeprav je avtorstvo pomembno, je vseeno važnejše to, zakaj je neka literatura nastala. Namen pa je zagotovo širjenje literature med množnico. Če pa ta ne bo dostopna, je množnica ne bo mogla brati. Trenutno se ukvarjam tudi s pisanjem svoje lastne knjige in podpoglavje o založbi mi je seveda prišlo zelo prav. Samozaložbe so v javnosti slabo sprejete. Ideja o promoviranju in objavi knjige na spletu pa je povsem drug vidik.

Avtorstvo, pravopis in digitalna pismenost[uredi]

Važno je vedeti kdo je avtor napisanih člankov, besedil in ostale literature, ki jo beremo. Na spletu je ogromno nepreverjene literature, ki ni nujno resnična. Ozadje avtorja je ogromna prednost, ki jo lahko imamo ob vrednotenju izdelka. Pomembno je, da je avtor kvalificiran za tisto stvar o kateri piše. Če temu ni tako, potem članek ni nujno dovolj kvaliteten za širšo javnost. Sedaj razumem definicijo strokovno recenziranje. To naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih, nedomišljenih razprav, ki niso primerne za objavo v reviji. Takšna dela naj ne bi upoštevala strokovnih standardov. Članek lahko zavrnejo, sprejmejo ali napišejo pripombe, ki jih lahko avtor popravi in ponovno upa na objavo njegovega članka. Za recenzacijo imajo nekatera uredništva vnaprej narejen vzorec, po katerem se uredniki odločajo o kvaliteti članka. Pravopis povroča ogromno težav večini piscev. Seveda sem tudi sama med njimi. Veliko dela me še čaka preden bom prepričana v svoj pravopis. Tudi zaradi takšnih stvari sem se odločila za študij slovenistike. Kvalitetno pisanje v maternem jeziku je vedno občudovanja vredno. Podpoglavje o digitalni pismenosti je tisto, kar sem pričakovala, da bom izvedela v Novi pisariji. Oblikovanje besedila v wikijih je trenutno znanje, ki ga želim osvojiti. Določene stvari že poznam in jih uporabljam tukaj na svoji wiki strani. Za nadaljno delovanje na wikiverzi se bom zagotovo vračala na to podpodglavje.

Navajanje[uredi]

V današnjem času ni težko postati avtor. Težko pa je postati prepoznaven v tej zmedi vseh izjav posameznikov. Tudi pri pisanju takšnih in drugačnih objav se je težko prebiti čez vse že izrečene besede, zato se je zelo razširilo sklicevanje na že napisana besedila in izreke. Plagiati so nekaj čisto drugega. Kopiranje besedila zaradi lenobe ali načrtno brez navajanja avtorjev je primer plagiatorstva. Tudi na wikipediji smo deležni takšnih incidentov. Citiranje in citatni slogi je spet podpoglavje h kateremu se bom zagotovo vrnila.

Žanri[uredi]

Poglavje govori o tem, kam razvrščamo različna besedila. Najbolj zanimivo podpoglavje mi je bilo socialna omrežja, saj so naši greneraciji najbližji vir informacij. Zanimivo mi je, da je Nova pisarija v resnici spletni učbenik namenjen študentov. Omogoča hitro iskanje informacij in tudi popolnoma brezplačen je. Vseeno pa se nekateri študenti raje poglobijo v učbenike, ki jih lahko primerjo v roke. Ker tudi sama pišem blog z najrazličnješimi temami, sem z veseljem prebrala podpodlavje o blogu.

Slog[uredi]

Vsako besedilo ima svoj slog. Tako se med seboj razlikujejo strokovna besedila, literarnovedne razprave, članki v revijah, humanistični članki ... Pomembno je že, kako oblikujemo naslov. Priporočljivo je, da je jedrnat in medseboj povezan. Naslov mora ravno tako zadeti vsebino. Izrazi brez terminološke zveze so pri ustvarjanju naslovov odveč. Naslednji ključni element je izvleček. Vključuje predmet raziskave, metode, rezultate in sklep. Ključne besede uporabimo, da poimenujemo ožja predmetna območja. Za kazalo najpogosteje poskrbijo že vgrajeni programi. Ostali sestavni deli besedila so še telo, literatura in priloge. Pri pisanju besedil velikokrat pridemo do najrazličnejših težav. Takšne so naprimer gostobesednost, nerazumljivost, pristranskost ... Svoje besedilo lahko obogatimo s slikami in predstavimo na podlagi prosojnic. V poglavju o slogu pa se seznanimo tudi z infografiko. To je vizualna prezentacija podatkov. Pomaga nam pri dojemanju vzorcev. Med takšne prezentacije spadajo tabela, zemljevid, besedni oblak in grafikon.

Vaja Marja Boršnik (je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče,) da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. (Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje:) depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini (tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik) med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. Marja Boršnik zagotavlja, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejša od poučnosti. Depedagogizacija poljudne književnosti ter igra in humor sta njeni pomembni sestavini. S temi je ena izmed prvih vzpostavila standard vrednostenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

(Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti) umetne pravljice (in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi) razčlenjevanja vsebine in metodologije (samostojnih) knjižnih izdaj (pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število), začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; (brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si) sodobne teorije umetne pravljice (ni mogoče misliti.) Vsebinska in metodološka analiza knjižnih izdaj umetne pravljice v slovenščini od knjige Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929) dalje s težiščem v pravljicah Hansa Christiana Andersena je prispevek k teoriji tega žanra.

Iskanje[uredi]

Da ne bi prišlo do zamenjav med avtorji in deli, je vsak avtor na Cobissu kodiran s svojo šifro. ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije in znanstvenike ter njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje. Identifikaciji knjižnih objav je namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI. Številka UDK je namenjena pravilni umeščenosti objave na določeno strokovno področje. Klasifikacija FOS 2007 (Fields of Science) ali frascatijski lestvici natančneje našteva literarnovedna področja.

Digitalna humanistika[uredi]

Novo pisarijo bi lahko uvrstili med digitalno humanistiko. To je nekakšne vrste empirična literarna veda s pomočjo računalnika. Pod digitalno humanistiko spada tudi nova veda kulturomika. Značilnost za take objave je, da so prosto dostopne. Digitalna humanistika je organizirana v ADHO, v Evropi pa v organizaciji EADH.

Slovenistika in jaz[uredi]

Študij slovenistike mi je do sedaj zelo všeč. Rada spoznavam slovensko literarno zgodovino in se poglabljam v literarna dela. Tudi slovnica mi ne povzroča pretiranih težav in sem vesela, da se bom končno naučila pravilnega izražanja tako ustno kot pisno v maternem jeziku.

Moj vtis o Slavistični reviji[uredi]

To je moje prvo srečanje s pravim znanstvenim besedilom. Do sedaj sem bila bolj seznanjena s poljudnoznanstveni besedili, zato sem imela kar dosti dela z razumevanjem člankov v reviji. Določeni članki so bili zelo zanimivi in sem celotne tudi prebrala. Ostale pa sem prebrala le na hitro. Zelo je odvisno od teme besedila. Če sem bila s temo v preteklosti že seznanjena, sem članek lažje prebirala. Tema pa, ki mi je bila tuja, je povzročala pri razumevanju več težav. Članki so večinoma dolgi in pogrešala sem predvsem slikovno gradivo. Kljub temu bom še kdaj v roke vzela Slavistično revijo saj je to sedaj moja stroka.

Poleg natisnjene oblike obstaja Slavistična revija tudi na spletu. Ogledala sem si spletno stran in se seznanila tudi z novejšimi članki. Zanimiv se mi je zdel članek Roka Smrdelja, zato sem zanj naredila tudi bibliografsko navedbo.

Biografski članek[uredi]

Biografija je vrsta literature, ki temelji na zapisu dogodkov posameznikovega življenja. Vključuje dogodke v kronološkem zaporedju in dosežke.

  • Sestava gesla: Ime in priimek osebe. Preveri tudi, koliko zadetkov z enakim geslom že obstaja.
  • Opredeli poklic oziroma status po katerem je poznana oseba.
  • Poišči tudi ostala spletna mesta, kjer je oseba omenjena.
  • Uporabi tudi COBISS kot predlogo.
  • Infopolje.
  • Dodajaj tudi podnaslove.
  • Osebo vključi v obdobje, v katerega spada.
  • Preglej kaj o osebi piše na ZRC SAZU.
  • Preglej tudi NUK - rokopisni oddelek.
  • Vključi tudi slikovno gradivo.
  • Kronološko uredi naslove del.
  • Dodaj poglavje Nagrade.
  • Napravi povezave do romanov na Wikipediji.
  • Dodaj tudi povezave na Wikivir in dLib.
  • Viri in opombe.
  • Literatura in glej tudi.

Tone Smolej je slovenski komparativist, francist in literarni zgodovinar. Rojen je bil 5. oktobra 1972 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1997 na Filozofski fakulteti in sicer iz primerjalne književnosti in francoščine. Bil je tudi Herderjev štipendist na Dunaju leta 1996. Leta 2003 je doktoriral z disertacijo o slovenski recepciji francoske naturalistične proze. Od leta 1998 je zaposlen na Filozofski fakulteti. Leta 2009 je postal izredni profesor primerjalne književnosti in literarne zgodovine. Njegova področja so tematologija, imagologija in zgodovina primerjalne književnosti. Poleg tega pa je tudi vodja uredništva strokovnih publikacij Filozofske fakultete.

  • Bibliografija:

Retorične figure (soavtor Matej Hriberšek), 2006. Anton Ocvirk (soavtorica Majda Stanovnik), 2007. Slovenska recepcija Emila Zolaja (1880-1945), 2007. Iz francoskega poslovenjeno. Prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda, 2008. Prevajanje realističnih in naturalističnih besedil: 28. prevajalski zbornik (ur.), 2003. Prevajanje baročnih in klasicističnih besedil: 30. prevajalski zbornik (ur.), 2005. Prevod uglasbenih besedil (ur.), 1999. Goethe v slovenskih prevodih (ur.), 2000.

SlovLit[uredi]

Nalepke: jezikoslovje, vprašalnik, empirično raziskovanje.

Literarnovedni dogodek[uredi]

  • Besedna postaja

V četrtek, 23. aprila 2015, je na Filozofski fakulteti potekal pogovor s prof. dr. Lucijo Čok, prof. dr. Janezom Vrečkom in prof. dr. Martino Ožbot o prijateljstvu med Petrom Martincem in Srečkom Kosovelom.

Kritike[uredi]

Roman Dimitrija Rupla MAKS[uredi]

  • Dimitrij Rupel. Maks. Koper: Lipa, 1983. COBISS

Našla sem dve kritiki:

  • Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Zapisi na robovih (1986). 93–96. COBISS
  • Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 2003. COBISS

Slovenski kritiki in njihova dela[uredi]

Med uveljavljene slovenske kritike spadajo: Andrej Inkret, Taras Kermauner, Aleksander Zorn, Jože Šifrer, Josip Vidmar, Denis Poniž, Aleš Berger, Vasja Predan, Dimitrij Rupel, Matevž Kos, Matej Bogataj, Vanesa Matajc ...

Kritike do druge vojne so zbrane v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, kritike po vojni pa v Slovenski bibliografiji ali v nekaterih katalogih, tudi v NUK-u in Cobissu.

Postopek iskanja kritik[uredi]

Ivan Pregelj. Mlada Breda. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1913. COBISS

Kritika dela: France Vodnik. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 55/2. 1943. 122–24. dLib

Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • segment odsek, kos, del
  • MIT Massachusetts Institute of Technology
  • provokativen izzivalno
  • korespondenca dopisovanje
  • kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • rafal skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja
  • egalitarizem družbena enakost
  • srenja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
  • ekspertiza mnenje, poročilo
  • avtentičnost pristen, izviren, ustrezen
  • koncipirati oblikovati, zamisliti si
  • entiteta kar je, obstaja kot smiselna enota, celota
  • redakcija kočna oblika, varianta
  • kompetentnostlastnost, značilnost kompetentnega
  • eklatantnost očiten, jasen
  • uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
  • diletantizem nestrokovno, površno opravljanje nekega dela
  • hermetizem lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • mazohizem biti nagnjen k
  • paradigma vzorec, primer
  • defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • entiteta kar je, obstaja kot smiselna enota, celota
  • redakcija kočna oblika, varianta
  • kompetentnostlastnost, značilnost kompetentnega
  • eklatantnost očiten, jasen
  • uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
  • diletantizem nestrokovno, površno opravljanje nekega dela
  • hermetizem lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • mazohizem biti nagnjen k
  • paradigma vzorec, primer
  • defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • estrada vzvišen prostor, oder
  • kredibilen verodostojen
  • aktivizem dejavnost, delovanje
  • lapurlartizem nazor, da je funkcija umetnosti le estetska, ne pa tudi družbena
  • antagonizem nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej
  • legitimiteta upravičenost, temelječa na pravni podlagi
  • deklarativen temelji na besedah, ne dejanjih
  • recenzirati ovrednotiti, oceniti
  • nepotizem dajanje služb, družbenih položajev sorodnikom
  • kompetenca obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom
  • anafalbetizem nepismenost, neznanje branja in pisanja
  • monografija' znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo
  • disertacija znanstvena razprava za dosego doktorskega naziva
  • renome ugled, sloves
  • implikacija sklep
  • verzalka velika črka
  • manierizem umetnostni slog med renesanso in barokom
  • disambigvacija razločitev pomenov