Uporabnik:Jjanez

Iz Wikiverza

Epošta[uredi]

  • segment odsek, kos, sektor
  • paradigma vzorec, primer
  • pragmatičen ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
  • kalkiran dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
  • ekspertiza izvedenjsko mnenje, poročilo
  • okrožnica dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari
  • korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje, zveza, povezava
  • kurziv iskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • konverter konvertor
  • rafalen nanašajoč se na rafal
  • korespondent kdor poklicno opravlja dopisovanje
  • standardizirati s predpisom za vso državo enotno določiti mero, kakovost
  • koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • srenja skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi
  • angažma nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
  • rezoniranje razmišljanje, razglabljanje
  • recenzent kdor recenzira, ocenjevalec

Večina znanih informacij, koristne se mi zdi predvsem tiste, ki se nanašajo na "bonton" pisanja preko e-pošte, saj smo velikokrat v zadregi, kateri izraz je najbolj ustrezen za določenega naslovnika.

Slovenistika in jaz[uredi]

Branje nam širi obzorje in daje užitke. Je balzam za dušo.

Moji vtisi o Slavistični reviji[uredi]

V reviji sem preletela dva članka in moram priznati, da sem bolj malo razumela. Verjamem, da bom z leti pridobila dovolj znanja in si razširila besedni zaklad strokovnih terminov, da bom lahko brala tovrstne članke.

  • Nada Šabec. [[1]] Raba slovenščine in angleščine v fizičnem in virtualnem prostoru. Slavistična revija ˈˈ 62/3 (2014). 395-409. COBISS

Ključne besede[uredi]

  • slovenščina
  • angleščina
  • prostor
  • globalizacija
  • jezikovne spremembe

O avtorju[uredi]

Nada Šabec, rojena 22. aprila 1956 v Postojni, je slovenska jezikoslovka. Na FF je študirala angleščino in francoščino. Leta 1986 je postala pedagoginja in raziskovalka na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na mariborski pedagoški fakulteti.

Komentar[uredi]

Čas in prostor sta dva najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na podobo in razvoj jezika. Slovenščina je obravnavana kot materni jezik okolja, angleščina pa kot globalni jezik, ki slovenščino močno zaznamuje. Le-ta se je razširila po svetu in se poučuje kot tuji jezik. Nastajajo nove angleščine, kot so singapurska, hongkonška in indijska. Postaja prevladujoči jezik turizma, gospodarstva, prometa, trgovine itd. Angleščina je vpeta v slovenščino med izseljenci v ZDA in Kanadi. Razlogi so geografski - torej fizična oddaljenost od domovine. Drugo okolje, kjer prihaja do stikov, je v Sloveniji. Britanskemu vplivu je sledil ameriški vpliv angleščine. Z internetom se nam je odprl velik virtualni svet, v katerem komuniciramo prek e-pošte, družabnih omrežji, blogov ... angleški jezik je tako univerzalno sredstvo sporazumevanja. Internetni jezik je oblika diskurza, ki se razlikuje od običanje angleščine. Vpliv anglešččine na slovenščino ima več plasti: pojavlja se v izobraževanju, medijih, vsakdanjem življenju ... sama upam, da nam uspe ohraniti naš jezik, saj je to del naše narodne identitete.

Biografski članek[uredi]

Po Googlu sem se sprehodila čez vse literarne zgodovinarje, ki smo jih omenjali na predavanju. Ogledala sem si njihove slike in preletela biografske članke na Wikipediji. Ti so sestavljeni iz več delov, in sicer imena in priimka osebe, njegovega poklica oz. stroke, datuma rojstva in smrti (če je oseba že pokojna) ter kraja rojstva in smrti, sledi kratek življenjepis (družina, šolanje ...) in njegova dela ter dosežki v karieri. Zraven je vedno priložena fotografija avtorja. Po navadi njegov portret.

Nova pisarija[uredi]

Novo pisarijo sproti prebiram, vendar si ne izpisujem neznanih besed. Mislim, da jo bom morala pred izpitom še enkrat prebrati. Takrat si nameravam delati izpiske.

Slovlit[uredi]

Izbrala sem prispevek, ki je bil objavljen 19. januarja 2015. Gre za obvestilo o izidu študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika, v kateri so objavljena dela mladih pesnikov. V njej so tudi prozna dela, kritite itd. Ker sem tudi sama pesnica, upam da tudi jaz nekoč objavim v tej reviji.

Skrajšani naslovi[uredi]

Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig --> Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije

Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov --> Zmajnšanje uporabe bralnikov

Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni --> Bralčevo doživljanje bolezni

Literarnovedni dogodek na Slovlitu[uredi]

OB 60-LETNICI KD IVAN TRINKO: ODKRIVANJE IZROČILA NA SLOVENSKEM ZAHODU: POKLON MILKU MATIČETOVEMU IN PAVLETU MERKUJU. Ta dogodek je bil v četrtek, 3. decembra 2015 v Slovenskem kulturnem domu Špeter.

Kritike o romanu Maks (Dimitrij Rupel)[uredi]

Viri, kjer najdemo kritike: - Cobiss - Dlib - Diplomske naloge - Wikipedija - Slovenski biografski leksikon

Na Cobissu sem našla literarnega kritika Draga Bajta, na Dlibu pa Františka Bernharta. V SLB Dimitrija Rupla še ni. Wikipedija je našla kot kritika FrancA zadravca in Stanka Janeža.

Kritike o Mladi Bredi I. Preglja[uredi]

Največ, kar osem kritik, je v Zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova. V Domu in svetu sta o Mladi Bredi pisala Josip Debevc in F. S. Finžgar. Kritiki nista pozitivni.