Uporabnik:Jarcana

Slovarček neznanih besed

• segment odsek, kos, sektor
• kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
• egalitarizem nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• srenja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
• ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
• kalkiran dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
• pragmatičen ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
• korespondent kdor poklicno opravlja dopisovanje
• eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
• vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
• historiat - potek, opis kakega dogajanja
• kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• apel - javen poziv, klic
• paradigma - vzorec, primer
• inerten - ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• hermetično - lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost
• marginalno - postransko, nepomembno
• entiteta - kar je, obstaja
• inertnost - lenobnost, nedelavnost
• skepsa - odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom
• eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
• postulat - zahteva, nujnost
• redakcija - vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela; oblika, inačica
• eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
• brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• feljton - živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek
• kompetenten - ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican
• diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
• embargo - prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• diletant - kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo
• legitimiteta - upravičenost, temelječa na pravni podlagi
• parcialen - delen, nepopoln
• maniheizem - nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega
• antagonizem - nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
• apoliničen - skladen, umerjen
• inertnost - enobnost, nedelavnost
• arbiter - oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče
• renome - ugled, sloves
• pavšalen - približno podan, povprečen, posplošen
• elaborat - izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
• koncizen - jasen, natančno izoblikovan
• recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
• angažma - nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
• instanca - organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh
• nivelizirati - izenačevati
• renominirati - ponovno določiti vrednost česa:
• sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• renome - ugled, sloves

Nova pisarija

E – pošta

Bralec pridobi pomembne informacije o pravilnem načinu komuniciranja preko e-pošte. Besedilo je zanimivo, poučno in izčrpno.

Pismenost

Računalnikov in napredka se nam ni treba bati, saj je tak strah nesmiseln; samo zavira rast, ki se tako in tako ne more zaustaviti. Naj postanemo ludisti in mečemo telefone, tablice in prenosnike mimoidočih na tla? Trenutno je svet tak, da se brez interneta ne pride daleč; tudi svoje seminarske naloge pišemo predvsem z elektronskimi viri, medtem ko pisne "zanemarjamo". S tem ni pravzaprav čisto nič narobe; važna je informacija. Nekoliko neumno bi bilo vztrajati pri peresu zaradi tradicije same, medtem ko lahko veliko hitreje in bolj kakovostno stvar natipkamo. Zdravo mejo pa je vseeno priporočljivo najti.

Bralec

Zakaj je znanje plačljivo? Kje je vera v naravno usmerjenost človeka k dobremu, njegova zmožnost doseganja višjih kulturnih ciljev? Wikipedija je tak primer cilja za obči blagor. Svet bi bil idealen, če bi se vsi strinjali glede brezplačnega deljenja informacij (knjige, revije, razne publikacije - mogoče celo elektrika itd.). Boj za prosto dostopnost znanstvenih objav še kar traja; akademski učitelji in raziskovalci se borijo za zeleni dostop, medtem ko ga založniške družbe (in kdor koli ima od prodaje dobiček) preprečujejo. Širjenje tovrstne človekoljubnosti je še vedno nekoliko v povojih; za nekatere brezplačne publikacije morajo avtorji sami plačevati, določene revije pa za majhen denar v prosti dostop postavljajo čisto vse, tudi stvari sumljive vrednosti.

Kredibilnost

Poglavje nas pouči o tem, da moramo biti previdni pri procesiranju na internetu pridobljenih informacij. Vsemu ne smemo slepo verjeti, četudi avtor je verodostojen. Svoj ugled si je res pridobil na nekem področju, a to še ne pomeni, da ima prav na čisto vseh področjih. Prav tako moramo biti pozorni in s previdnostjo jemati subjektivna stališča, ki večkrat kažejo na aktivizem - kar ne nujno pomeni naprednega družbenega gibanja (črno-beli vidiki, osebni interes). Poglavje nato vsebuje napotke glede pravopisa in pravilnega navajanja virov, postreže nam tudi z zgledi.

Zakaj študij slovenistike?

Čeprav gre za zelo fin študij, se nisem odločila zanj s svoji srcem (ali katero koli drugo prepaterično frazo). Ne, razlog za to odločitev je dokaj preprost in zelo praktičen; samo primerjalna književnost je bila premalo. Vsaj tako so mi rekli vsi, s kateremi sem razpravljala o svoji prihodnosti. In kateri predmet ima poleg komparativistike največ opravka z literaturo? SLOVENISTIKA. To je moja neromantična razlaga za izbiro tega študija.

Slavistična revija

• Dean Komel. Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice. Slavistična revija 62/3 (2014). 376−84. COBISS

O avtorju

Dean komel se je rodil leta 1960 v Biljah. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost ter diplomiral leta 1988. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po opravljenem magisteriju je nadaljeval študij filozofije na Univerzi v Bochumu pri Bernhardu Waldenfelsu in Klausu Heldu. Od januarja 1998 je zaposlen na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 1996 je predsednik Fenomenološkega društva v Ljubljani, poleg tega pa sodeluje v več domačih in tujih filozofskih društvih, projektnih skupinah ter uredništvih revij za filozofijo in kulturo. Leta 2003 je prejel Zoisovo nagrado Republike Slovenije za vrhunske znanstvene dosežke na področju filozofije.

Komentar članka

Razprava poudarja nujnost in vrednost lastnega knjižnega jezika za vsestranski intelektualni razvoj družbe.

Slovenski literarni zgodovinar in biografski članek

Za svoj opis sestave biografskega članka na Wikipediji sem si ogledala wikipedijsko stran literanega zgodovinarja Tarasa Kermaunerja.

Najprej res zelo na kratko o tem, kdo literarni zgodovinar sploh je: to je strokovnjak za literarno zgodovino. Ukvarja se lahko s posamezno nacionalno ali pa svetovno literaturo. Toliko o tem; pojdimo na Wikipedijo.

Na Wikipediji se nam na desni strani zgoraj pojavi okvirček z najosnovnejšimi podatki o osebi; datum in kraj rojstva (v našem primeru tudi kraj in čas smrti) ter poklic/i. Na levi strani se nam ponuja kazalo za boljši pregled. Tako lahko skočimo na tisti podatek o Kermaunerju, ki nas najbolj zanima; njegov življenjepis, delo, knjige o njem ter druge povezave. Stran je dokaj izčrpna in pregledno napisana.

Krajšanje naslovov

Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov --> Zmajnšanje uporabe bralnikov

Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije --> Dane Zajc in slogovne tendence v sodobni slovenski poeziji

Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih --> Vrednote, osebnost in psihično blagostanje pri nadarjenih pisateljih

Povezanost samopodobe (self-concepta), zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih --> Povezanost samopodobe, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih

Emancipacija slovenske identitete in književnosti na koncu 19. in na začetku 20. stoletja --> Emancipacija slovenske identitete in književnosti na prelomu 19. in 20. stoletja

Domača naloga: kako poiskati kritiko

Poišči kritike dela:

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983.

Kritike:

• Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS
• Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS

Kritika Pregljeve Mlade Brede

Pregelj, Ivan. Mlada Breda. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1913. Tisk. Cobiss.

Kritika:

• Debevec, Jože. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 26/11. 1913. 435–437. dLib.