Svetlice
-
Naslovnica romana Svetlice
Svetlice je roman s socialno tematiko, ki ga je napisal Leopold Suhodolčan. Izšel je leta 1965 pri založbi Obzorja v Mariboru. Roman je razdeljen na tri dele in obsega 452 strani.
Tu je dežela živih in tam je dežela
mrtvih, in most je ljubezen, edino, kar
preživi, edini pomen ...
Wilder, Most svetega kralja Ludovika
Kitica s prve strani romana.
Zgodba
[uredi]Dogajalni čas je jesen 1958, kraj predstavlja podeželsko mestece Dobrije. V ospredju romana je izpostavljena Marinova družina: stari Marin, njegova žena Marnica, njuna odrasla otroka Andrej in Ana ter Andrejeva družina (žena Barbara in otroka Marko in Marijica).
Marin je človek z velikim ugledom, odločen mož, ki je po očetovi želji nadaljeval poklic avtoprevoznika. Ima kvaliteto, da se zna vživeti v dva svetova – svet realnosti in svet iluzije. Svet realnosti predstavlja njegovo domače okolje – Dobrije, medtem ko je svet iluzije Maribor, kraj kamor službeno zahaja, natančneje je to kinobar, kjer ima poleg prijateljev tudi svojo mlado ljubljenko, pevko s svetlimi lasmi in poltjo, Veroniko. Ta mu v življenju predstavlja svetlico in pred smrtjo je njegova zadnja želja podaljšati trenutke ob njej, jo videti golo, kar tudi doživi. Z Marnico sta poročena že 30 let, njun zakon je stabilen, saj je Marnica neizmerno pohlevna, ustrežljiva in prilagodljiva žena, gospodinja in mati. Zgodba pri Ani in Andreju pa je precej bolj negativna, oče Marin ju je vzgajal v brezskrbnem smislu, češ da ju je prepustil življenjskemu toku – ju vrgel v vodo z namenom, naj se sama naučita plavati. Tako je prvi otrok, Andrej izredno zmeden človek, ki ima slabo samopodobo in se podcenjuje. Zaposlen je kot pomočnik v pisarni ukazovalnega birokrata Pivca, študira pravo, a je za študij vedno manj motiviran. Ima neposrečen zakon z Barbaro, ki ga na koncu romana zapusti. Roman se začne in konča z njegovimi mislimi. Drugi otrok, hčerka Ana nosi v sebi maščevalnost in škodoželjnost do drugih, posebno bližnjih ljudi, in sicer zaradi nekega ključnega dogodka - razočaranja v otroštvu. Je učiteljica s slabim vzorom, ker je ločena, nato se poroči z urarjem Simonom, a se kmalu razideta; tako kot prejšnji njen mož tudi on pristane v bolnišnici kot alkoholik.
Socialno področje romana je razgibano - več ljudi je prisotnih pri pogovorih domačinov v gostilni, z Marinom na čelu in pa pri pogovorih ob Andrejevem druženju z novo podeželsko trško družbo. Ostalo so monologi in dialogi med Marinovimi (bodisi pogovori dveh partnerjev ali prijateljev, bodisi samostojna razmišljanja posameznikov v toku zavesti).
Kritike
[uredi]"Tako imamo opraviti z družinsko kroniko, v pripoved ujeto z odločilnimi družinskimi situacijami in spremembami, ki dajejo pisatelju možnost predstaviti najintimneje moralne lastnosti posameznikov, za nekatere tudi nastajanje in posledice teh lastnosti./ .../ Tako se srečanje s temi ljudmi strne v neveselo spoznanje, da je v človeškem življenju še toliko nečloveškega, in da se le tu in tam zablešče v njem svetlice, iskrice dobrega ali sončne prelihe, ki naj bi simbolizirale svetle trenutke v človekovem življenju. V tem pogledu je Suhodolčanov roman značilna in zgovorna diagnoza slovenskega podeželja." (Vurnik 1965: 947–950)
"Suhodolčanov literarni pohod v človeški notranji svet, kjer mu pripovedni zapis tekoče beleži notranji monolog in lirsko izpoved, pa tudi groteskno dramo, izvira iz socialnega gradiva." (Glušič 1996: 182–183)
"Skupino ljudi, ki ji je usojeno sožitje v podeželskem mestecu, ženejo v njihovem uveljavljanju zvečine primitivna gibala: seks in ustrezni prekrški družbenega dogovora, spodrezano in nanovo poganjajoče lastništvo v različnih oblikah, gojenje iluzij in streženje osebnemu ugodju." (Paternu, Glušič-Krisper, Kmecl 1967: 310–311)
Viri in literatura
[uredi]- Helga Glušič. Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba, 1996 (Vrba). 182–183.
- Boris Paternu, Helga Glušič-Krisper in Matjaž Kmecl. Slovenska književnost 1945-1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. 310–311.
- France Vurnik (1965). LEOPOLD SUHODOLČAN SVETLICE. Sodobnost 13/8-9 (1963). dLib
- Marjeta Žebovec. Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana: Založba Karantanija, 2007. 242–245.