Pomoč:Vsebina

Iz Wikiverza

Na robu zemlje[uredi]

Na robu zemlje je eksistencialistični roman Petra Božiča in je tako konceptno, kot tudi snovno nadaljevanje njegovega prvenca z naslovom Izven. Na robu zemlje je izšel leta 1986 pri Mladinski knjigi v Ljubljani.COBISS Obsega 270 strani in ni deljen na poglavja. Roman je doživel dva prevoda in sicer je bil leta 1973 preveden v srbščino COBISS in leta 1970 v madžarščino.COBISS

Zgodba[uredi]

Zgodba se odvija v času hude zime v malem obrobnem mestecu. Brezposelni se je, ko je zapustil zavod za iztirjence, naselil v majhno podstrešno sobo umaknjeno svetu. Tu moralizira o današnjem svetu in živi bolj v lastnih predstavah, kot v resničnosti. Preživlja ga ona,medicinska sestra, ki ga je oskrbovala v norišnici in s katero ima razmerje. Vendar se zaradi različnih nazorov vedno bolj odtujujeta. Sestra mora na sodišče, saj je v času njenega oskrbovanja zaradi prehudih opeklin umrl bolnik. Za smrt zaradi objektivnih razlogov ni obsojena in obdrži službe. Brezposelni se z potekom sojenja ne strinja, saj meni, da nisi več človek,če za svoja dejanja nisi odgovoren. Nekega dne se na podstrešje vseli rdečelasec, ki prezira svet in ne sprejema njegovih načel ter živi v svojem pravičniškem svetu. Z brezposelnim se veliko pogovarjata o smislu življenja, vojni, krivdi, razmerju med družbo in posameznikom, med videzom in resnico ter med rabljem in žrtvijo. Spoznamo, da rdečelascu ni mar za družbeno sprejete norme, saj posledice niso v njegovem svetu. Brezposelni se ga zaradi tega boji, saj ve, da je zmožen ubijati. In res, rdečelasec nekega dne dvajsetkrat zabode neznano petnajstletno dekle, zato ga prime policija in spravi v norišnico. Brezposelnega obišče igralec, prijatelj iz zavoda za krpanje duš. Na poti iz njegovega podstrešja pade in si polomi obe nogi. V bolnišnici ga oskrbuje bolničar, ki ga je oskrboval že v norišnici. Igralec tekom zdravljenja premišljuje o vojni in njenih posledicah, o tovarištvu in o pravi ter pogodbeni ljubezni. Tekom zdravljenja se loči od žene. Bolničar, ki ga oskrbuje naredi samomor, saj verjame, da je to odrešitev. Sestra prekine zvezo z brezposelnim . Brezposelni se odloči za spremembe in si preko poznanstev poišče službo v laboratoriju. Zaradi korupcije in intrig raznese oddelek in vsi delavci morajo na sodišče. Brezposelni priča po svoji vesti in je zato odpuščen. Spet je brezposeln, vendar mu je končno odpadla vsa miselna in načelna navlaka. V sebi je odkril nekaj človeškega.

Knjiga Na robu zemlje nam odpira vprašanja o smislu življenja, osebni odgovornosti, našemu odnosu do ljubezni, smrti , ubijanja, korupcije, morale in načel. Božičevi junaki oziroma nejunaki se vsak na svoj način soočajo s tem nepravičnim svetom. Glavno sporočilo romana je, da sveta ne gre spreminjati, saj če hočeš pravičen svet, si nor.

Kritike, literarna zgodovina[uredi]

Roman se ukvarja s tipičnimi eksistencialističnimi temami in modernističnimi motivi. Naslov romana je simboličen, saj prikazuje izobčene literarne osebe, ki živijo na robu, izven meščanskih družb in ustaljenega voznega reda. Smrt je tematsko najbolj poudarjena prvina v romanu, zato je ta nekoliko monoton in depresiven. Ker ne vidijo izhoda iz položaja, v katerem so, se Božičeve odtujene literarne osebe skozi življenje pomikajo z iluzijami, s poskusi, da bi presegli svet, ki jih je potisnil na rob družbe. (Glušič 1996, 24)

Rdečelaščeva vojna zgodba motivno spominja na Kocbekovo novelo Blažena krivda tj. motiv človečnosti med žrtvijo in eksekutorjem. (Glušič 2002: 202)

Božičeve literarne osebe so groteskne in ustvarjajo vsaka svoj svet, ki je občutljiv in ranljiv. Ta občutljivost se izraža z dialogi, v katerih je poudarjena tragika človeka zunaj družbe. (Glušič 1996: 24)

Božičevi brezimni in na robu smisla blodeči literarni junaki so najprej nosilci sporočila o nepresegljivi odtujenosti. (Glušič 1996: 25)

Rdečelasec v romanu Na robu zemlje je oseba, ki nosi s seboj absolutno svobodo, iz nje izvirajočo absolutno moralo, absolutno pravičnost, absolutno pokončnost, kar ga pripelje do zločina, ko ubije brez kakršnegakoli konkretnega motiva petnajstletno dekle…, to je resničen dogodek. Problem je v tem: pri Camusu imamo Tujca, kjer se zgodi zločin brez kakršnegakoli motiva. Pri Rdečelascu pa ni tako. Motiv je še kako in veličastno prisoten: motiv je njegova popolna naravnanost v vse tiste popolne vrednote, ki sem jih naštel in ki so temelj subjekta, evropskega zgodovinskega subjekta, ki je pripeljal naposled v 2. svetovno vojno, v boljševizem in na jugoslovanskih prostorih s petdesetletno zamudo – v balkanske vojne. (Božič 2002)

Razplet je popolna deziluzija, saj se brezposelni zaposli, a se stvar izjalovi. Medicinska sestra ga zapusti, saj ima dovolj razprav o življenju in življenjskem smislu. Kljub poskusom, da bi brezposelni spremenil življenje, se znajde na isti točki kot v začetku romana – na groteskni strani obstrancev. (Glušič 2002: 203)

Literatura[uredi]

  • Peter BOŽIČ,1968:Na robu zemlje. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Helga GLUŠIČ,1996:Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba
  • Helga GLUŠIČ,2002:Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica
  • Špela STELE, 2011:Slovenska literarna zgodovina o slovenskem romanu po letu 1950: Diplomsko delo. Maribor: FF
  • http://www.intelyway.com/kultura/pogovori/peterbozic_intervju.pdf