Engelbert Gangl

Iz Wikiverza

Biografija

Gangl Engelbert se je rodil 12. novembra 1873 v Metliki. Po končanih treh razredih gimnazije v Novem mestu je odšel na učiteljišče v Ljubljani ter nato kot učitelj služboval v Budinjah na Vipavskem ter na I. deški osnovni šoli v Ljubljani, kjer je po zrelostnem izpitu postal definitiven ter vmes tudi dve leti študiral pedagogiko na Dunaju. Nato je še eno leto poučeval na dekliški osnovni šoli v Ljubljani, zatem pa je postal učitelj na pripravnici idrijske mestne realke. Po njeni ukinitvi je odšel v Trst na pripravnico slovenske gimnazije, ki je bila zaradi vojne tja premeščena iz Gorice. Po končani vojni se je preselil v Ljubljano in postal višji šolski nadzornik.

Kot pesnik se je zgledoval po formalistu Josipu Cimpermanu in ob delih Stritarja in Gregorčiča. Epigonsko formalističen je tudi značaj njegovih del, ki jih je pod psevdonimom »Rastislav« tudi objavljal v Ljubljanskem zvonu ter v reviji Dom in svet. Takšna svoja dela je zbral tudi v zbirki Iz luči in teme (1897), vendar pa iz njih tu in tam proseva tudi kakšno pravo čustvo. Tudi njegov nadaljnji pesniški razvoj ga je vodil bolj v retoričnost in formalno uglajenost kot v poetično zgostitev, to se še posebej kaže v njegovih številnih priložnostnih pesmih. Izdal je tri pesniške zbirke: otroške pesmi Pisanice (1896 v Gabrščkovi Knjižici za mladino), Iz luči in teme (1897) in Moje obzorje (1914).

Kmalu se je poskusil tudi kot dramatik. Po neznatnem prvem poskusu Materine sanje se je lotil dveh večjih dram naturalističnih snovi po takratnem pojmovanju: štiridejanska Sin, ki se ji pozna Ibsenov vpliv, je nekaj časa žela obilo uspeha, druga štiridejanka Sad greha, pa se na domačih odrih ni uveljavila, kakor tudi ne poznejše njegove drame.

Spisal je tudi nekaj naturalistično obarvanih povesti, več poljudnih povesti in raznih manjših povestic in črtic, ki jih je objavljal v različnih revijah.

Zaslužen je tudi kot mladinski pisatelj – že kot začetnik je objavljal v Gabrščkovi Knjižnici za mladino, nato pa je ustanovil nov, okusno opremljen mladinski list Zvonček ter mu kot urednik pridobil obilo sodelavcev in širok krog čitateljev. Leta 1908 je začel izdajati tudi Zbrane spise za mladino, večinoma pripovedne vsebine, kateri v naši mladinski književnosti spadajo k boljšim. Sodeloval je pri raznih časopisih, posebno pri Učiteljskem tovarišu, kateremu je bil kasneje tudi urednik, pisal pa je tudi za različna sokolska glasila (bil je eden glavnih organizatorjev jugoslovanskega učiteljstva in sokolstva). Dal je tudi pobudo za ustanovitev Učiteljske tiskarne v Ljubljani in to misel tudi pomagal izvršiti.

Umrl je 25. februarja 1950 v Metliki.



Viri:

Slovenski biografski leksikon, 1–4. Ljubljana, 1925–91.

Primorski slovenski biografski leksikon, 1-6. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1993-1995.