Železarska lirika

Železarska lirika: Antologija jeseniških pesnikov
Avtor	Jernej Kusterle
Ilustrator	Matjaž Poklukar
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Založnik	Kulturno-umetniški klub Pegasus
Datum izida	7. 11. 2014
Subjekt	slovenska književnost
Žanr	poezija
Vrsta medija	tisk (mehka vezava)
Št. strani	136
Klasifikacija
ISBN	978-961-93745-0-4 (Občina Jesenice)
COBISS ID	275974656
UDK	821.163.6-194
Predmetne oznake	Slovenska poezija - Antologije

Železarska lirika – Antologija jeseniških pesnikov bralcu omogoča vpogled v regionalno poezijo od konca 19. in vse do 21. stoletja. Delo je izšlo leta 2014 v založništvu Kulturno-umetniškega kluba Pegasus s finančno pomočjo Občine Jesenice, uredil pa ga je Jernej Kusterle.

Naslov dela[uredi]

Za naslovom antologije Železarska lirika ni prikrite ideologije, temveč gre za metaforično povezavo železarske industrije (fizično delo, telesni napor, vročina itd.) z eno od literarnih zvrsti, tj. liriko (psihično stanje duha).

Struktura dela[uredi]

Delo je strukturno sestavljeno iz treh delov: Uvodna beseda, Pesmi in Razpetost med moč in duha oziroma Spremna beseda.

Uvodno besedo sestavljata razdelka: O nastajanju Antologije jeseniških pesnikov in O Železarski liriki, kjer ima bralec možnost pobliže spoznati delo urednika in njegove odločitve, ki jih je moral sprejemati med pisanja tega dela.

Razdelek Pesmi vsebuje kronološki prikaz avtorjev z letnicami rojstva in smrti ter njihove pesmi. Nekateri pesniki so v antologiji zastopani z eno, drugi z več pesmimi.

Spremna beseda Razpetost med moč in duha bralcu predstavi kratko literarnoteoretsko razglabljanje, ki se v nadaljevanju razvije v oblikovanje skupin oziroma generacij jeseniških pesnikov, temelječe na času rojstva, in sprehod skozi biografske podatke obravnavanih avtorjev.

Vsebina dela[uredi]

Delo vključuje pesmi enaintrideset avtorjev različnih generacij, ki jih je urednik antologije, glede na obdobja, v katerih so se rodili, uvrstil v šest generacij jeseniških pesnikov. Vsaka izmed njih je specifična v svoji izrazni pojavnosti, vsebinski determinaciji in obliki.

Prva generacija (Avtorji rojeni med leti 1897–1922.)[uredi]

Ker so ti avtorji delovali v medvojnem in vojnem času, se jih je oprijelo poimenovanje t. i. vojne generacije. Najstarejši med njimi je Slavko Savinšek, ki je javnosti bolj znan kot prozaist, čeprav je napisal tudi pesniško zbirko za otroke. Usmrčen je bil 11. avgusta 1942, na dan, ki se je v jeseniško zgodovino zapisal kot »črni torek«. Isti dan, ko je v Beogradu preminul Savinšek, je bil nekoliko severneje po neuspelem poskusu pobega iz nemškega ujetništva v Ljubljani ubit največji jeseniški dramatik, Tone Čufar.

Za prvo, t. i. vojno generacijo, je značilna partizanska (Cvetko Zagorski), delavska, socialna (Tone Čufar), religiozna (Emanuel Kolman) in otroška (Slavko Savinšek) poezija.

Avtorji: Slavko Savinšek, Tone Čufar, Cvetko Zagorski, Emanuel Kolman, Miha Klinar.

Druga generacija (Avtorji rojeni ob koncu 20. in v začetku 30. let 20. stoletja.)[uredi]

Druga generacija je svet, ki ga je vojna izropala človečnosti, morala zgraditi iz niča. Socialnemu realizmu po vojni so se s svojo liriko postavili po robu pesniki: Marko Hudnik, Pavle Zidar in Valentin Cundrič, ki so postavili trdne temelje jeseniški kulturni zapuščini. V njihovem ustvarjanju še vedno na eni strani sledimo pogorišču, ki ga je za seboj pustila vojna, take so, denimo, nadrealistične pesmi Zidarja in Cundričeva memoarska poezija, na drugi strani pa imamo Hudnikove zgoščene podobe trenutnih vtisov iz narave v obliki haikuja. To je generacija, ki je ustvarila vrh jeseniške literature.

Avtorji: Mihael Cenc, Marko Hudnik, Pavle Zidar (Zdravko Slamnik), Marjan Stare, Valentin Cundrič.

Tretja generacija (Avtorji rojeni v 40. letih 20. stoletja.)[uredi]

Po prejšnji generaciji so pesniki, ki so ji sledili, imeli težko nalogo, izboriti si svoj prostor znotraj lokalnega literarnega sistema. To so lahko dosegli le z inovativnostjo in originalnostjo. Še vedno precej temno ozračje je s svojo humorno poezijo skušal razsvetliti Franci Tušar, a spopadanja z bivanjskimi vprašanji in iskanjem smisla predhodnih, njegove in naslednjih generacij ni mogel preglasiti.

Avtorji: Benjamin Gracer, Franci Tušar, Božidar Lakota, Jože Košir – Plantan, Tomaž Iskra, Sonja Koranter.

Četrta generacija (Avtorji rojeni v prvi polovici 50. let.)[uredi]

Tudi četrta generacija je, podobno kot tretja, doživljala težke čase pri uveljavljanju tako v regionalnem kot tudi v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Valentin Cundrič je kot profesor slovenskega jezika na jeseniški gimnaziji vplival na pesnjenje svojih dijakov. Zaradi močnega vpliva lahko govorimo o »Cundričevi šoli«, iz katere izhajajo Marjan Čufer, pogojno tudi Sonja Koranter, in še nekateri drugi pesniki.

Avtorji: Damjan Jensterle, Milan Kristan, Iztok Saksida – Sax, Marjan Čufer.

Peta generacija (Avtorji rojeni med letoma 1956 in 1963.)[uredi]

Peto generacijo sestavljajo kar štiri pesnice in dva pesnika. Prvič se zgodi, da je pesnikov manj kot pesnic, ki jih v prejšnjih generacijah jeseniških literatov skorajda ni bilo.

Avtorji: Dominika Hudnik, Marko Elsner Grošelj, Alenka Jensterle-Doležal, Boštjan Soklič, Elizabeta Žnidaršič, Valerija Čučnik.

Šesta generacija (Avtorji rojeni od 80. let 20. stoletja naprej.)[uredi]

V začetku 80. let nastopi šesta, najmlajša generacija jeseniških pesnikov, ki jo urednik Železarske lirike, Jernej Kusterle, imenuje »prekerna generacija«, saj jo zaznamuje t. i. prekerno delo, tj. delo za določen čas, honorarno in študentsko delo itd., kar onemogoča zgodnjo osamosvajanje, zaradi česar ti mladi ostajajo doma pri starših. Ta generacija, ki nima posebne perspektive in za katero je jutrišnji dan postavljen pod vprašaj, se pogosto odloča za migracijo v tujino, kjer je, vsaj na videz, prihodnost stabilnejša. To je obdobje razcveta tradicionalne in razvoja ulične regionalne poezije.

Avtorji: Marko Arh, Jernej Kusterle, Jure Štojs.

Namen dela[uredi]

Kot se izrazi urednik Železarske lirike, je namen antologije enak namenu protestantskih piscev. Tem je bilo najpomembnejše, da slovenska beseda pride do čim večje množice, zato so knjige prodajali pod ceno ali jih celo podarjali. Urednikov glavni cilj je pri antologiji bil, da Slovenci spoznajo kulturno dediščino mesta, v katerem je bila kultura vedno zapostavljena in postavljena v ozadje, za železarsko industrijo in šport (predvsem hokej).

Rdeča nit dela[uredi]

Antologijo v koherentno celoto veže motivno-tematski okvir, ki temelji na bivanjskih vprašanjih, smislu obstoja in eksistencialni stiski, razpadu sodobnega človeka in družbe, v kateri biva itd. Na trenutke se v molovsko dikcijo vrine upanje, ki se preko humorja in ironije prevesi v popolnoma obraten učinek, kot bi ga po definiciji moralo imeti. Celota je torej bitka posameznika s samim seboj.

Viri in literatura[uredi]

Jernej Kusterle (ur.): Železarska lirika – Antologija jeseniških pesnikov. Jesenice: Kulturno-umetniški klub Pegasus, 2014. COBISS

Avtorji na spletu[uredi]

Avtorji na spletni strani »Društva slovenskih pisateljev«[uredi]

Avtorji na spletni strani »Slovenske biografije«[uredi]

Avtorji na portalu »Gorenjci.si«[uredi]

Glej tudi[uredi]

Seznam slovenskih pesnikov