Ustanovitev univerze v ljubljani

Začetki kemije na Slovenskem segajo vse do 17. stoletja. V 18. stoletju je imel močan vpliv na razvoj kemije na Slovenskem idrijski rudnik. Leta 1763 je bil v Idriji ustanovljen višji šolski zavod. Katedra za kemijske in metalurške vede, na katerem je bil dr. Scopoli imenovan za profesorja kemije in metalurgije.

USTANOVITEV UNIVERZE V LJUBLJANI Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena 23.julija 1919. Pouk kemije na visokošolski ravni in znanstveno-raziskovalno delo se je pričelo z otvoritvijo visokošolskih tečajev na tehnični fakulteti v začetku šolskega leta 1919/1920. Za prvega rednega profesorja kemije je bil razglašen Dr. Maks Samec. 15. novembra je bil ustanovljen prvi kemijski oddelek na tehnični fakulteti. Jeseni leta 1919 je bil razpisan prvi redni vpis v zimski semester in predavanja so se začela v začetku decembra.

PREDVOJNO OBDOBJE V predvojni dobi je bil študij kemijske tehnologije deljen na 2 oddelka. En oddelek se je nahajal na tehniški fakulteti, drugi oddelek pa se je nahajal na filozofski fakulteti. Na tehnični fakulteti so študirali inženirji kemije za industrijo, na filozofski fakulteti pa diplomirani kemiki za raziskovalne in pedagoške poklice. Prvi inženirji kemije na kemijskem oddelku Tehniške fakultete so diplomirali leta 1923, do leta 1945 pa jih je diplomiralo 212. V isti dobi je diplomiralo na Filozofski fakulteti 39 kemikov. Prvi doktorji tehničnih ved so bili na ljubljanski tehnični fakulteti na kemijskem oddelku, kjer jih je od ustanovitve pa do leta 1945 doktoriralo 12. V istem časovnem obdobju je na filozofski fakulteti doktoriralo 11 doktorjev. Vojna leta 1941–1945 so pouk in znanstveno delo deloma preprečila. Najhujše so bile človeške in materialne žrtve. Te so bile takšnega obsega, da je bilo po osvoboditvi pravzaprav potrebno začeti od začetka.

POVOJNO OBDOBJE Študijski programi so se v povojnem obdobju pogosto spreminjali. Spreminjala se je tudi oragniziranost študija kemijskih ved. Prvič se pojavi predmet splošne kemijske tehnologije leta 1947/1949. V tem obdobju se je uvedel tudi eksperimentalni del vaj iz anorganske kemije, ob enem pa so zmanjšali obsega vaj iz analitske kemije, ki so imele včasih dominatno vlogo. Povečal se je tudi obseg poučevanja fizikalno-kemijskih in kemijsko-tehnoloških predmetov. V letu 1949/1950 se je študij podaljšal na 9 semestrov, 10. semester pa je bil namenjen izdelavi diplomskega dela. V nadaljnih letih so spremembe manjše in učni načrt se ustali in postopoma uvede. V veljavi ostane vse do leta 1958/1959. Nato pa leta 1954/1955 stopi v veljavo nov zakon o univerzi. Ostale fakultete so bile združene v eno, le fakulteta za kemijo pa je bila razdeljena na oddelek z odsekom za kemijo in fiziko. Že v letu 1957/1958 je sprememba zakona razdelila in osnovala tehniško fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, v kateri je oddelek za kemijo poleg kemije in fizike vključeval še odsek za tekstilno tehnologijo. Leto kasneje se je odsek za fiziko izločil in osnoval kot poseben oddelek. V letu 1961/1962 je bila ustanovljena Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, katere kemijski oddelek se je delil na odseke farmacije, kemije, kemijske tehnologije in tekstilne tehnologije. Leto kasneje se je odsek za tekstilno tehnologijo preoblikoval v samostojni oddelek, kasneje pa se je tudi odsek za farmacijo preosnoval na oddelek za farmacijo. Fakulteti se priključi kemijski oddelek naravoslovne fakultete, ki je bil namenjen predvsem bodočim srednješolski profesorjem. Uvedla se je nova naravoslovno-kemijska študijska smer in uveljevi se dvostopenjski študij. V letu 1962/1963 se je uvedel dvoletni podiplomski študij na kemijski in kemijsko tehnološki smeri. Pri obeh smereh je bil prvi letnik namenjen študiju in predavanju, drugi pa je bil namenjen izdelavi magisterskega dela. Oba učna načrta sta bila prilagojena interesom kandidatov in sta obsegala obvezne in opcijske predmete, s tem da je imela tehnološka smer manj obveznih in več opcijskih predmetov. Po letu 1970 se uvede usmerjeno izobraževanje, kar pa je tudi spremenilo način študija. Organiziran študij kemije in kemijske tehnologije je trajal 4 leta, kjer so imeli študentje tudi 1 leto absolventskega staža. Pri študiju kemije so imeli študentje že v 3. letniku možnost usmeritve: anorganska kemija, organska kemija, analizna kemija, fizikalna kemija in biokemija. Uveljavi se tudi študij kemijskega izobraževanja, ki je nudil izobrazbo bodočim srednješolskim učiteljem kemije. Na študijskem programu kemijska dejavnost pa je bila v tretjem letniku možnost izbire med kemijsko tehnologijo in kemijskim-procesnim inženirstvom. V letu 1998/1999 je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo vpeljala povsem nov, samostojen univerzitetni štiriletni študijski program Biokemije. Istočasno je bil posodobljen univerzitetni študij Kemijskega inženirstva. Prišlo je do administrativnega urejanja študijskih programov, tako da se je število ur predavanja in vaj zmanjšalo na 750 ur v vsakem letniku. Maksimalna vsota ur predavanj in vaj je tako 3300ur za univerzitetni študij kemije, biokemije in kemijskega inženirstva. Univerzitetni študijski programi so štiriletni in vodijo do univerzitetne izobrazbe, pogoj za vpis je matura. Višješolski študij pa je prerasel v visoko strokovno šolstvo. Študij traja tri leta, obvezna pa je praksa v delovnih organizacijah ali raziskovalnih inštitutih, ki traja en semester. Pogoj za vpis na visoko strokovno šolo je zaključni izpit ali matura. S priključkom Slovenije v Evropsko unijo, so bile ljubljanske univerze primorane k temu, da so vpeljale kreditni sistem študija. Prevzele so ECTS sistem (European Credit and Transfer System), ki omogoča prost pretok študentov med evropskimi univerzami, ki so podpisale medsebojne ustrezne bilateralne sporazume. USTANOVITEV FAKULTETE ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO' 21. decembra leta 1994 je bila sprejeta odločitev o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in s tem nastanek Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani. Prvi dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je bil profesor dr. Jože Škerjanec, ki je s sodelavci odločilno pripomogel k nastanku fakultete. Leto kasneje pa se je priključila še Višja tehniška varnostna šola kot oddelek za tehniško varnost.

90 LET KEMIJSKIH ŠTUDIJEV NA UNIVERZI V LJUBLJANI Ob 90-letnici Univerze v Ljubljani in 90-letnem jubileju kemijskih študijev je novembra leta 2009 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo izdala zbornik, ki na več kot 150 straneh predstavlja zgodovinski razvoj fakultete, opisuje današnje študijske programe in raziskovalna dela. Vključen je tudi seznam učiteljev in seznam vseh diplomatov fakultete, ter pregled podeljenih doktoratov znanosti z naslovi desirtacij, imeni doktorjev in imeni njihovih mentorjev.

VIRI:

[1] http://www.fkkt.uni-lj.si/sl/zgodovina/, dostopno: 24.10.2018

[2] Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, (2009), 90 let kemijskih študijev univerze v Ljubljani, Ljubljana: Tiskarna Hren. E-dostop: http://www.fkkt.uni-lj.si/sl/zgodovina/90-let-kemijskih-studijev/ - dostopno: 23.10.2018