Uporabnik:WajduskaSjora

O Slavistični reviji

Jezikovna "prva pomoč" ali kako (ne)bo tinejdžer postal novi najstnik

Kot je bilo priporočeno, sem se čez vikend »poglobila« v prekrasno bordo (ups: poslužujmo se raje domačih besed; torej … vinsko rdeča? Kaj pa raje teranska/teranova barva, po našem ljubem primorskem vinu? ) slavistično revijo. Ne bom svetohlinila; cele nisem prebrala niti nisem imela namena. Kot razmeroma razumska oseba sem najprej preletela kazalo, kjer je moje kratkovidno oko zaznalo nekaj poznanega – priimek, ki ga očitno delim s slavistko Matejo. Ker po mnenju maminega sodelavca Hočevarji vedno držimo skupaj, sem se torej odločila za članek Mateje Hočevar.

Mateja se je osredotočila na knjigo Jezik naš vsakdanji, avtorja Janeza Sršena. Gre za neke vrste jezikovni priročnik, ali bolje jezikovno »prvo pomoč«- v knjigi se namreč dotakne vseh najpogostejših pravopisnih, besedotvornih, oblikoslovnih, skladenjskih in stilističnih vprašanj. Glede na zgoraj navedeno vsebino je ta priročnik za večino slovenskega življa izjemno koristen, če ne kar nujen. Predvsem je uporaben kot darilo sorodnikom; če na voščilnici preljube babice nikoli več ne vidim besedi božič in novo leto napisani z veliko začetnico, bo vseeno prezgodaj. Isto velja za grozljivo vikanje tipa kaj ste rekla, ki se ga dijaki nerodno poslužujejo pri ogovarjanju profesoric.

A kolegica Mateja je pozitivnim vsebinam priročnika zoperstavila številne pomanjkljivosti, jih kritično utemeljila in mestoma ironično obarvala. Sama na primer oporeka Sršenovi manični obsesiji s slovenskimi ustreznicami in se strinja z občasno uporabo pisavno podomačenih prevzetih izrazov. Vendar soimenjakinja kot ustrezno navaja tudi uporabo besede bedž namesto priponka in tinejdžer namesto najstnik, kar za moja s tujkami še ne povsem omadeževana ušesa deluje povsem barbarsko. Mislim resno, bedž?

Sicer pa se z Matejo Hočevar v glavnem strinjam, predvsem glede Sršenove očitne nedoslednosti (goreče zagovarja domače izraze, hkrati pa se raje poslužuje krajšave geogr. za geografija in ne zemlj. za zemljepis) in njenega predloga o vključitvi poglavja o pravorečju. Nobena skrivnost ni, da vsak konec naše kokoške nekatere besede naglašuje drugače, da o menjavi naglasnega mesta pri sklanjanju določenih samostalnikov sploh ne omenjam (ja, moji Primorci: dejansko je závod- zavóda).

Navkljub vsemu se sama ne bi branila Sršenovega priročnika, saj se včasih ustavim ob čisto banalnih besedah, ki jih iz neznanega razloga v tistem trenutku ne znam zapisati. A oprosti mi, Janez: vsak, ki bi besedo sprej raje zamenjal s pršilnikom, naj gre na vrt in pusti, da ga pršilnik oškropi z vodo. Tedaj bo razumel, zakaj sprej in pršilnik preprosto nista ista stvar.

--WajduskaSjora (pogovor) 00:34, 18. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna

V nedeljo je bil na programu Slovenija 1 blazno fascinanten intervju s prof. dr. Snojem; tako vsaj trdi moja cenjena mati, ki si ga je tudi ogledala. Preudarno je presodila, da gre za temo, ki bi jo tudi njena hči morebiti našla kot všečno, a do tega spoznanja se je žal dokopala šele proti koncu intervjuja. Ko so moje rahitične kosti prirožljale pred televizor, sem ujela le še zaključno špico. Ker pa je šlo za literarnovedni (pravzaprav bolj jezikovni, a v sili še hudič muhe žre) dogodek, sem malo poguglala, o čem je tekla beseda.

Izšla je dopolnjena in delno prenovljena izdaja SSKJ-ja, ki že takoj sproža polemike in podžiga tipkovnice slovenskih medijev (še komu diši po obdobju kislih kumaric?). Največ se jih je zabodlo v na novo opredeljene pojme, predvsem v samostalnik družina, zaradi katerega so nekateri mediji pozivali tudi k bojkotu kupovanja nove izdaje slovarja (http://24kul.si/odpovejte-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-s-kontroverznim-pojmovanjem-druzine). Pohvalno pa se mi zdi, da so spremenili opredelitev pojma perverznež (pervêrznež -a m (ȇ) ekspr. perverzen človek: homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži so spremenili v perverzen človek: spolni perverznež), ki je prej močno dišal po kaki srednjeveški opredelitvi.

Sicer pa je nastal tudi novi spletni slovarski portal Fran (www.fran.si), ki je praktično Google slovenskih slovarjev, saj obsega kar 20 slovarjev in tako omogoča izjemno hitro najdbo ustreznih oziroma iskanih zadetkov.

--WajduskaSjora (pogovor) 21:35, 23. oktober 2014 (CEST)

Refleksija o avtorstvu, napuhu in podobnih grehih

Zaradi hude utrujenosti in že žalobno rdeče cvetočih oči se ne bom spuščala v dolgo razpravo o tem, kaj mi pomeni avtorstvo, kakšna so moja stališča o tem ipd., četudi me izjemno mika.

Ozirajoč se na Novo Pisarijo je tudi moja bit očitno prepredena s smrtnim grehom - napuhom, saj tudi sama o avtorskem delu razmišljam kot o zasebni lastnini in, kar je očitno še huje, tudi dostop do njega dovoljujem le tistim, ki jih presodim kot vredne. Nova pisarija se sicer bolj kot ne osredotoča na strokovno pisanje, zato je stališče, da je smoter pisanja prispevek k skupni dobrobiti, razumljivo in je torej samo avtorstvo v drugotnem pomenu. Pri leposlovju je vsaj pomoje drugače, posebej, če govorimo o izpovedni literaturi. Tu je koncept avtorstva navadno ključen za lažje razumevanje dela; če poznamo avtorjevo življenje, lažje razumemo iz kje je črpal motive, kaj ga je navdahnilo.

To be continued ...

--WajduskaSjora (pogovor) 22:37, 13. november 2014 (CET)

Kazalo zbornika 33. simpozija Obdobja

Kratice za oznake: L- literatura J- jezik K - kultura

Alenka Žbogar Recepcija slovenske književnost (pdf) L

Irena Avsenik Nabergoj Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (pdf) L

Saša Babič Uganka v časovnem prerezu (pdf) L

Matjaž Birk Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (pdf) L

Milena Mileva Blažić Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (pdf) L

Blanka Bošnjak Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (pdf) L

Zoran Božič Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (pdf) L

Jadranka Cergol K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (pdf) L

Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (pdf) L

Renata Debeljak Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (pdf) L

Monika Deželak Trojar J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (pdf) L

Ljudmil Dimitrov Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (pdf) L

Marijan Dović Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (pdf) L

Olena Dzjuba-Pogrebnjak Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (pdf) J

Tomaž Erjavec, Darja Fišer Recepcija virov starejše slovenščine IMP (pdf) K

Florence Gacoin-Marks Francoska prevoda Alamuta (pdf) L

Monika Gawlak Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (pdf) L

Dragica Haramija, Janja Batič Recepcija postmodernih slikanic (pdf) L

Robert Jereb Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (pdf) L

Andraž Jež Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (pdf) K

Jožica Jožef Beg Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (pdf) L

Franci Just Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (pdf) L

Marko Juvan Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (pdf) L

Irma Kern Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (pdf) K

Sanja Kostanjšek Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (pdf) L

Erwin Köstler, Andrej Leben Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (pdf) L

Ana Košuta Skok Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (pdf) L

Zvonko Kovač Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (pdf) L

Boža Krakar Vogel Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (pdf) K

Ivana Latković Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (pdf) L

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak Kako recipirati nepročitano (pdf) L

Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (pdf) L

Maja Melinc Mlekuž Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (pdf) K

Vesna Mikolič Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (pdf) L

Jun Mita Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (pdf) L

Marija Mitrović Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (pdf) L

Mladen Pavičić O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (pdf) L

Katarina Podbevšek Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (pdf) L

Timothy Pogačar Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (pdf) L

Gizela Polanc Podpečan Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (pdf) L

Ivo Pospíšil Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (pdf) K

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (pdf) L

Francka Premk, Eva Premk Bogataj Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (pdf) L

Urša Prša Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (pdf) L/K

Vilma Purič Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (pdf) L

Andrej Rozman Žiga Herberstein in slovaški humanisti (pdf) K

Megi Rožič Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (pdf) L

Špela Sevšek Šramel Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (pdf) L

Tone Smolej Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (pdf) L

Maja Smotlak Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (pdf) L

Julija A. Sozina Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (pdf) L

Marija Stanonik Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (pdf) L

Nadežda Starikova Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (pdf) L

Đurđa Strsoglavec Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (pdf) L

Jana Šnytová Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (pdf) L

Katarina Šrimpf Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (pdf) L

Miran Štuhec Esejistična recepcija slovenske književnosti (pdf) L

Bożena Tokarz Prevajalec v procesu literarne recepcije (pdf) L

Loredana Umek V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (pdf) L

Jonatan Vinkler Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (pdf) L

Marijanca Ajša Vižintin Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (pdf) L

Saša Vojtech Poklač Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (pdf) L

Janja Vollmaier Lubej Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (pdf) L

Janez Vrečko Novo branje konsov (pdf) L

Martin Vrtačnik Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora J/K (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (pdf)

Nina Žavbi Milojević Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija L (Ivan Cankar: Hlapci) (pdf)

Alenka Žbogar Literarno branje in mladostniki (pdf) L

Andreja Žele Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (pdf) L/J

Janja Žitnik Serafin Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (pdf) L/K

Igor Žunkovič Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (pdf) L

Hotimir o cenah, dopisu in Hamlet je kul

14. maja, na izjemno pomemben dan, tj. dan mojega rojstva, je Hotimir Tivadar slovlitovcem poslal sporočilo o ogorčenju javnosti zaradi visokih cen maturitetnih knjig za šolsko leto 2014/15. To temo je dodatno obrazložil v dopisu, v sporočilu pa je omenil še zadovoljstvo lanske generacije nad maturitetnim čtivom (kar je seveda razumljivo; Hamlet in Veliki briljantni valček sta kul!) --WajduskaSjora (pogovor) 20:58, 15. januar 2015 (CET)