Uporabnik:UTercon

Slovarček neznanih besed

• vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
• arhaizem - starinska značilnost
• historiat - potek, opis kakega dogajanja
• geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
• adaptacija - preureditev, prenovitev
• impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• utilitaren - ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
• monografija - znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo
• ciklostirati - razmnoževati na ciklostilu
• kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• distributivnost - lastnost množenja, da se lahko eden izmed faktorjev razčleni in posamezni členi množijo
• konzument - porabnik
• marginaliziran - ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
• kooperativen - zadružen
• akumulacija - zbiranje, nabiranje, kopičenje
• simptomatičen - nanašajoč se na simptom
• aspiracija - prizadevanje za kaj; težnja, želja
• kontaminirati - spojiti, združiti
• benigen - nenevaren, neškodljiv
• eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan
• diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• inferiornost - manjvrednost
• antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• sublimen - vzvišen, plemenit
• anahronističen - tak, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami
• koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• intenca - težnja, nagnjenje
• anahronizem - pojav, ki ni v skladu s časom, razmerami, v katerih nastopa
• entiteta - kar je, kar obstaja
• ekspertiza - izvedensko mnenje
• obscen - nespodoben, opolzek
• fantazma - privid
• recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena; ta prikaz v pismeni obliki, navadno objavljen
• diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
• restriktiven - omejitven, omejevalen
• konzum - poraba
• inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
• renomirati - hvaliti, slaviti
• komercializacija - uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj
• pritlehen - ki je, se nahaja pri tleh; vsakdanji, navaden
• diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
• kredibilnost - dejstvo, da je kdo kredibilen

E-pošta

• segment - del, odsek, kos
• akter - kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
• MIT - Massachusetts Institute of Technology
• frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
• korespondenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
• konverter - usmernik
• rafal - način izstreljevanja nabojev pri avtomatskem orožju
• koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
• distancirati se - pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim
• ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
• kalkirati - dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
• pragmatik - kdor podreja človekovo prizadevanje praktični uporabnosti, koristi

E-pošta

Komentar poglavja in moje mnenje

V besedilu o elektronski pošti sem izvedela kar nekaj novih stvari, o plusih in minusih pisanja elektronskih sporočil pa sem bila informirana že prej oz. so me izkušnje pripeljale do teh ugotovitev. Torej, končno sem izvedela, zakaj je toliko kvadratkov pri vpisovanju prejemnikovega elektronskega naslova. Vedno sem se spraševala, čemu nudijo vse tiste čudne oznake Kp: in Skp:, če pa lahko preprosto napišeš vse naslove v vrstico Za: (To:), a zdaj so ti dvomi odpravljeni. Seznanila sem se tudi z raznimi znaki za prelom vrstice in odstavka, ko kopiramo poštno sporočilo v urejevalnik. Glede posredovanja elektronske pošte drugim prejemnikom, ne da bi prejšnjega zbrisal, se tudi jaz popolnoma strinjam, da ni primerno, saj se je potem potrebno premikati po zaslonu navzdol, mimo vseh prejšnjih prejemnikov, da sploh pridemo do poštne vsebine. Prav tako mi je bil všeč del o kulturi pisanja, ko moramo vedeti, ali pišemo starejši oz. uradni osebi ali pa nekemu znancu, prijatelju, mogoče sorodniku. Sama se sicer še ne ukvarjam s tem, ali me kdo vika v elektronski pošti, kako le-ta zgleda in kakšna je njena vsebina, me pa vseeno moti, če kdo pošlje neprimerno pošto. Vseeno je potrebno upoštevati razliko med profesorjem in prijateljem.

Besedilo mi je sicer všeč, saj kljub nekaj neznanim besedam ni pretežko in tako lahko vsak dojame bistvo napisanega.==

Moje tipkarske izkušnje

Ob korigiranju besedila Brat Agaton, ki je bilo l.1904 objavljeno v Slovenskem narodu, sem se zabavala, saj mi je tovrstno delo precej všeč. Najprej sem podlistek snela z dLiba in prilepila na Wikivir, nato pa popravila napake, ki jih načeloma ni bilo veliko. Zaradi estetskega videza sem besedilu dodala še glavo-okvirček, v katerem so napisani podatki.

Naloga za deževne dneve, kakršen je danes.

Jaz in slovenistika

Če bi me kakšno leto nazaj vprašali kaj takega, bi se le smejala tej predstavi - jaz na slovenistiki. Da se bom kdaj znašla tukaj, si načeloma nisem nikoli mislila. Študirati slovenščino ni bila ne moja prva ne druga izbira, ampak šele tretja, kar pa vsekakor ne pomeni, da ta študij ni "tisti pravi". Najbrž mi je pač usojeno, da ne bom postala babica ali vzgojiteljica, ampak morebiti profesorica slovenščine. Ideja o tem mi je sicer všeč že nekaj časa, nikoli pa nisem pomislila, da se bo to dejansko zgodilo. Z učiteljicami in profesoricami slovenščine sem se načeloma vedno dobro razumela, kot predmet pa je bil med mojimi najlepšimi tako v osnovni šoli, kot tudi v srednji. Predvidevam, da se bo ta ljubezen nadaljevala tudi pri nadaljnjem študiju.

Torej, recimo, da se bom po končanem študiju pognala v pedagoške vode. Biti profesorica sicer resda ni zavidanja vreden poklic, je pa najbrž lep občutek, ko vse svoje znanje, ki si ga vrsto let prejemal na fakulteti, podajaš naprej, znanja željnim učencem. Mogoče pa ne bom učila na šoli, mogoče bom v tujini tujce učila našega prelepega jezika, ki s svojo dvojino bojda velja za enega bolj romantičnih. Kdo bi vedel, kam me bo zanesla pot. Seveda moram najprej končati ta prelep študij, šele nato pa lahko sanjarim o zaposlitvi. Glede na to, da me je življenjska usoda presenetila že z izbiro faksa, me res zanima, kaj me čaka po tem obdobju, ki je baje najlepši v življenju (študentska leta pa to...). In ja, verjamem v usodo.

Najbrž sem zgrešila namen pisanja, ampak na zgoraj napisane besede pomislim, ko mi kdo reče "ti in slovenistika, kaj..." (to mi sicer ni še nikdar nihče rekel, pa vendar).

Slavistična revija, pozdravljena v mojem življenju!

• Urška Perenič, Jurij Bon. Slavistična revija 63/2 (2015). 135-53 COBISS

O avtorjih

Urška Perenič, rojena 5. decembra 1982 v Postojni, je po poklicu literarna zgodovinarka. Obiskovala je Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 2005 diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, naslednje leto pa je za diplomo z naslovom Slovensko-nemški odnosi na primeru koroškega pisatelja Josefa Friedricha Perkoniga prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije. Podiplomski študij je opravljala na oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorirala pa je leta 2008 s tezo Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije. Od leta 2006 sodeluje na več seminarjih, tako pri nas, kot tudi v tujini. Dodatno se je izobraževala na Inštitutu za medijske raziskave Univerze v Siegnu. Njeno področje raziskovanja so empirična literarna znanost, sistemske obravnave literature, slovenska književnost 19. in prve polovice 20. stoletja.

Na oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zaposlena od leta 2008, v naziv docentke za slovensko književnost pa je bila izvolja leta 2010.

Jurij Bon, rojen 19. maja 1972 v Ljubljani, je po poklicu specialist psihiatrije. Obiskoval je študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1999 dobil naziv doktor medicine. Leta 2005 je magistriral, med letoma 2000 in 2006 pa je sledila specializacija in psihiatrije. Sodeloval je na številnih konferencah, tudi v tujini. Januarja 2011 je bil izvoljen v naziv asistenta na katedri za psihiatrijo MF v Ljubljani.

Trenutno delovno mesto ima kot specialist psihiatrije v Psihiatrični bolnišnici Begunje in kot specialist psihiatrije in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.

Ključne besede

• EEG
• električni potenciali možganov
• metode analize signala
• ERP povprečje
• [tiho] branje
• jezikovna obdelava
• kognitivna nevroznanost
• empirična literarna znanost (ELZ)

Pogled v moje "razmišljanje"

Slavistično revijo sem, iskreno povedano, prvič prijela v roke in jo prelistala. Izdajo, ki sem jo dobila, je 2. številka, april - junij 2015. Pod besedo revija sem si predstavljala vsekakor precej tanjšo stvar, kot to, ki sem jo dobila. Navajena sem namreč predvsem revij iz trgovine, načeloma s tankimi listi in poceni tiskom, a je Slavistična revija pravo nasprotje temu - tako po zunanjosti, kot po vsebini, česar seveda ne nasprotujem, saj neko strokovno pisanje ne more biti objavljeno v "poceni" reviji.

Moje prvo prebiranje je bilo zgolj nemo zrenje v besedilo, ki ga povečini nisem razumela. Seveda nisem (še) dovolj izobražena za takojšnje razumevanje takega teksta, a upam, da nekoč bom (delam na tem, načeloma). Besedila so, kot sem že prej omenila, precej drugačna, kot v običajnih revijah. (Vem, da rahlo ni pravično, da primerjam Slavistično revijo z ostalimi revijami, ki jih lahko kupimo v trgovini, a ob tem naslovu pač najprej pomisliš tisk, ki ga kupiš v trafiki). Jezik je težji, teme pa primerne slavistom in tistim, ki se za to zanimajo.

V prihodnje bom najverjetneje večkrat posegla po Slavistični reviji, sam si bom le tako lahko širila svoje znanje na področju slovenistike.

Objava na SlovLitu na moj rojstni dan

Leta 2007, ko sem 7. maj praznovala svoj 11. rojstni dan, je bilo na SlovLitu objavljeno vabilo Lingvističnega krožka, ki je vabil na 854. sestanek. Potekal je še istega dne ob 17.30 na Filozofski fakulteti. Predavala je red. prof. dr. Zrinjka Glovacki-Bernardi, oddelek za germanistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, tema predavanja pa so bile promjene u komunikacijskim paradigmama na primjeru pozdrava.

Izvleček

Vaja: skrčenje razvlečenih izvlečkov

Razvlečen izvleček

Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Skrčen izvleček

Marja Boršnik je pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, kjer je njeno stališče, da sta pri tem etika in estetika pomembnejši od poučnosti. V člankih zasleduje predvsem depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem njenih stališč je Boršnikova med prvimi vzpostavila standard vrednotenja te književnosti, ki velja še danes.