Uporabnik:Tejacec

Slovenistika in jaz

Za študij slovenistike sem se odločila že kar precej časa nazaj. Zakaj? Predvsem zato, ker mi v prvi vrsti slovenščina nikoli ni povzročala težav in ker sem se je vedno rada učila. Spoznavati najrazličnejša književna dela in zvrsti, razmišljati o tem, kaj je avtor želel z nekim delom povedati ali zgolj razčlenjevati stavke na različne stavčne člene, je bilo zame vedno nekaj, kar sem počela s strastjo in dobro voljo. Prav tako pa me je vedno veselilo tudi poučevanje, saj sem mnenja, da lahko prav vsak otrok vzljubi slovenščino kot svoj materni jezik, če mu jo le nekdo predstavi na zanimiv in poučen način. Ne zgolj z navajanjem golih dejstev, ampak s spodbudo k raziskovanju skritih podrobnosti, ki jih do zdaj mogoče še nihče ni odkril. To omenjam zato, ker je v meni veselje do slovenščine vzbudila ravno profesorica na srednji šoli, ki je vedno znala najti pravi način, da nas je pritegnila s še tako dolgočasno snovjo. Želja po študiju slovenistike je torej v meni zasidrana že kar nekaj časa in ni mi žal, da sem se odločila zanj. Seveda se vedno najdejo kakšni predmeti, ki niso vsem najbolj po godu, ampak če je želja dovolj močna, človek potrpi in prenese vse, da le pride bližje cilju.

Moje srečanje s Slavistično revijo

Ko smo na predavanju dobili v roke svoj izvod Slavistične revije, smo bili vsi vidno presenečeni. Zakaj? Ker to vsekakor ni revija, kakršnih smo vajeni. Pravzaprav zgleda bolj kot kakšna strokovna knjiga, le da ni delo samo enega avtorja, ampak je sestavljena iz strokovnih člankov številnih avtorjev, ki pišejo pod okriljem urednika revije. Ko sem malo brskala po spletu, sem našla podatek, da revija izhaja že od leta 1948, od takrat pa se je na uredniškem mestu zamenjalo že kar nekaj ljudi. Poleg tega lahko vse izvode najdemo tudi na spletu, kar je izjemno spodbudno predvsem v današnjem času, ko so že skoraj vse knjige zamenjale takšne in drugačne oblike računalnikov. Sama tovrstno literaturo zelo podpiram, čeprav se nanjo zaenkrat še ne spoznam ravno dobro, saj se mi zdi, da so številni strokovnjaki na slovenističnem oziroma slavističnem področju velikokrat premalo upoštevani ali pa sploh poznani. Slavistična revija tako zbira izvirne in še ne objavljene strokovne članke, ki se tematsko dotikajo raziskovalnega področja slavistike. Se mi pa zdi, da lahko v njej najdemo marsikatero poučno in zanimivo informacijo, ki se tiče vseh govorcev nekega jezika, zato bi bilo odlično, če bi Slavistična revija dosegla širšo publiko in mogoče na ta način še bolj prispevala k ohranjanju slovenskega in drugih jezikov. Za navedbo bibliografskih podatkov sem si izbrala članek doc.dr.Nataše Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU z naslovom Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini: jezikovnopragmatični vidik. V članku se avtorica ukvarja s prostorskimi izrazi v slovenskem jeziku, z pogostnostjo njihove rabe, njihovo kolokabilnostjo in pragmatičnim pomenom. Članek se mi je zdel zanimiv predvsem s stališča tega, da ljudje čisto podzavestno uporabljamo nekatere prostorske izraze, le malo pa se nas zaveda kaj nekateri izrazi resnično pomenijo in v katerih okoliščinah se pravilno rabijo.

Nataša Jakop. Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenščini. Slavistična revija 62/3 (2014). 353—362. COBISS

Biografski članek in slovenski literarni zgodovinarji

Biografski članek

Biografski članek je pravzaprav predstavitev življenja in dela določene osebe, ki je navadno pomembna oziroma poznana po svojem delu na nekem področju. Če malo pobrskamo po straneh Wikipedije, kjer najdemo največ takšnih člankov, lahko hitro ugotovimo, da so vsi biografski članki napisani na enak način, razdeljeni na enaka poglavja in podpoglavja ter enako urejeni. Na vrhu je predpisan okvir in fotografija izbrane osebe, sledi krajša oznaka, nato pa je na malo daljši način predstavljeno življenje in delo te osebe. Na koncu članka pride na vrsto še bibliografija, torej navedba glavnih del opisane osebe (če jih ta ima), čisto na dnu strani pa nam Wikipedija daje možnost kategorizacije članka, kjer lahko navedemo povezave do drugih strani na Wikipediji, ki so kakorkoli povezane s predstavljenim člankom.

Povzetki člankov o nekaterih slovenskih literarnih zgodovinarjih

Boris A. Novak

Otroštvo je preživel v Beogradu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. Leta 1972 je maturiral na II. gimnaziji v Ljubljani, zdaj Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana. Študiral je primerjalno književnost in filozofijo, ter doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je zdaj docent za primerjalno verzologijo. Delal je kot dramaturg v SNG Drama v Ljubljani, bil vrsto let urednik literarne revije za otroke Kurirček. V letih 1988-89 se je študijsko izpopolnjeval v ZDA. S štipendijo IREX je raziskoval sodobno ameriško književnost in gledališče na Univerzi Minnesota v Minneapolisu. Leta 1991 je na Univerzi Tennessee predaval kot izredni profesor in nosilec Katedre odličnosti v humanističnih vedah, enega izmed najbolj prestižnih ameriških akademskih nazivov. Zdaj je svobodni književnik in od maja 1991 predsednik slovenskega centra PEN. L. 2002 je bil izvoljen za podpredsednika Mednarodnega PEN-a. Doktorsko disertacijo Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, ki je nastajala pod mentorstvom prof. dr. Evalda Korena na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je uspešno zagovarjal leta 1996. Leta 1996 ga je Univerza v Ljubljani izvolila v naziv docenta za primerjalno književnost in literarno teorijo, leta 2002 pa v naziv izrednega profesorja. Od leta 1996 predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela.

Janez Vrečko

Leta 1966 se je vpisal na Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1974 diplomiral in za diplomsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Hkrati je študiral dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Leta 1978 je magistriral, 1986 pa doktoriral (Slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem). Leta 1978 se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Sprva je bil asistent, 1992 je postal docent, 1997 izredni profesor, od leta 2002 pa deluje kot redni profesor. Od leta 1989 predava tudi na mariborski Filozofski fakulteti v Mariboru (takrat Pedagoška fakulteta). Raziskoval je slovensko zgodovinsko avantgardo (največ Kosovela) v razmerju do futurizma, konstruktivizma in zenitizma, teorijo in zgodovino moderne lirike od Baudelaira naprej, teorijo tragedije in tragičnega, posebej ob antični tragediji in epu. Prav tako se je posvetil tudi vprašanju mesta kritičnih ocen literarnih del v literarnem razvoju ter problematiki evropskih poetik od Aristotela do Brechta.

Vid Snoj

Vid je sin pesnika in pisatelja Jožeta Snoja in Jane Snoj. Leta 1992 je diplomiral, leta 1999 pa doktoriral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je oziroma je član uredništev revij Literatura (1988–1997, v letih 1989–1990 odgovorni urednik), Poligrafi (1996–) in Primerjalna književnost (1998–), član Društva slovenskih pisateljev ter urednik knjižne zbirke Hieron, sedaj pa kot izredni profesor predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ustvarja na področju lirike in literarne interpretacije, prevaja ter se v razpravah ne ukvarja le s področjem literature, ampak posega tudi na področje religije in filozofije. Največ razprav je objavil o vplivih Svetega pisma na slovensko književnost.

Sporočila na SlovLitu

Med kar 341 sporočili, ki jih lahko najdemo na forumu SlovLit pod letnico 2015, sem si izbrala tista, ki so bila objavljena 2. decembra 2015. Na ta dan so bile v ospredju naslednje 4 teme:

Novice - Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je povabilo člane in ostale k udeležbi na jezikovnem popoldnevu, ki je potekalo v ponedeljek, 7. decembra 2015, na Šolskem centru Novo mesto. Osrednja tema je bil pogovor o pravopisnih in slovničnih vprašanjih ter o jezikovnem bontonu, pri katerem je sodelovala Irena Potočar Papež, avtorica priročnika Jezikovna odličnost.

Nalepka: vabilo na pogovor o jezikoslovju

Jezikovna podoba Slovenske Istre

Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm je izdalo vabilo na predstavitev knjige Karin Marc Bratina JEZIKOVNA PODOBA SLOVENSKE ISTRE, ki bo potekala 15. decembra 2015, ob 17.00 v Tržaškem knjižnem središču. Ob prisotnosti avtorice bo knjigo predstavila prof. dr. Vera Smole z Oddelka za slovenistiko Univerze v Ljubljani. Na predstavitvi bo tudi pesnica Alferija Bržan, ki bo prebrala nekaj svojih pesmi v istrskem narečju.

Nalepka: vabilo na predstavitev knjige

Predstavitev dosežkov Odlični v znanosti 2015 za področje humanistike in družboslovja

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Filozofska fakulteta sta v četrtek, 3. decembra 2015 ob 9:30 v predavalnici 15 na FF pripravila predstavitev dosežkov s področja družboslovja in humanistike. Predstavljenih je bilo pet dosežkov s področja družboslovja in pet s področja humanistike. Predstavitev je imel tudi prof. dr. Janez Vrečko Konstruktivizem in Kosovel. Uvodoma sta publiko pozdravila izr. prof. dr. Tatjana Marvin, prodekanja za kakovost in mednarodno sodelovanje in prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Nalepka: vabilo na predstavitev dosežkov Odlični v znanosti 2015

Poljub z jezikom

Da je slovaropisje je lahko tudi strast so želeli pokazati z razstavo imenovano Poljub z jezikom. Na njej so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani prvič zbrani slovarji in slovnice od začetkov ukvarjanja s slovenskim jezikom do danes. Z njo želijo presenetiti tako tiste, ki zase menijo, da vedo o slovnicah in slovarjih praktično vse, kot tudi tiste, ki jih to področje ne zanima prav veliko. Gosta Jezikovnih pogovorov sta bila soavtorja razstave Mojca Smolej in Kozma Ahačič.

Nalepka: kratek članek o novi razstavi v NUK

Redakcija izvlečkov

Vaja iz Nove pisarije: Skrči razvlečena izvlečka tako, da njuna informativnost ne bo trpela.

Marja Boršnik trdi, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacija poljudne književnosti ter igra in humor sta njeni pomembni sestavini. S tem je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Vsebinska in metodološka analiza knjižnih izdaj umetnih pravljic od knjige Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929) dalje s poudarkom na pravljicah Hansa Christiana Andersena je prispevek k teoriji te zvrsti.

Literarnovedni dogodek

Poklon umetnostnemu zgodovinarju dr. Lojzetu Gostiši in pisatelju Vladimirju Kavčiču

V torek, 15. decembra 2015, ob 17.uri je v Galeriji Kulturnega središča Stare Žiri ter Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka - Krajevni knjižnici Žiri potekala prireditev z naslovom Poklon umetnostnemu zgodovinarju dr. Lojzetu Gostiši in pisatelju Vladimirju Kavčiču. Ob tej priložnosti so o teh dveh pomembnih slovenskih avtorjih spregovorili: O pisatelju Vladimirju Kavčiču njegova soproga, ga. Barbara Brecelj, in literarni zgodovinar, prof. dr. Miran Hladnik, o umetnostnem zgodovinarju, dr. Lojzetu Gostiši, akademik, prof. dr. Milček Komelj. Lojze Gostiša je na prireditvi tudi prvič svoj obsežni opus predstavl sam. Sledil je podpis darilne pogodbe in predaja zbirke del obeh avtorjev Krajevni knjižnici Žiri. Po svečanosti je potekalo še druženje v preddverju Galerije muzeja Žiri. Dogodek sta v prvi vrsti organizirali Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Krajevna knjižnica Žiri.

Iskanje kritik

Poišči kritike naslednjega dela:

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983.

Kritike:

Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS
Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS

Kje najdemo kritike del pred in po drugi svetovni vojni?

Do druge svetovne vojne v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, 1–2.

Po drugi svetovni vojni v Slovenski bibliografiji ali v nekaterih katalogih, tudi v NUK-u in v Cobissu.

Poišči kritiko Pregljeve Mlade Brede

Debevec, Jože. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 26/11. 1913. 435–437. dLib.

Nova pisarija

Slovarček manj znanih besed

segment - del, odsek
frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
korespondenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
emotikoni - čustveni simboli, smeški
konverter - pretvornik
egalitarizem- nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
tilda - grafično znamenje v obliki ležeče vijuge
ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
hermetičen - ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen
entiteta - kar je, obstaja
emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja
inerten - ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
skepsa - odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa; dvom
repozitorij - centralno skladišče definicij oz. zbirka opisnih informacij o vseh vrstah podatkov, ki so potrebne pri gradnji informacijskega sistema
plasirati - doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti
eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
haptičen - ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
avtodidakt - kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk
konstituirati - narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije
emancipirati - pridobiti si enakopraven položaj
kapriciozen - kapricast, muhast
konsenzualno - soglasno
atavističen - nanašajoč se na atavizem (ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih)
konfiscirati - odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti
indeksirati - označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov
direktorij - skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo
intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost
tavtološki - nanašajoč se na tavtologijo (opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje)
kalejdoskop - naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like
eskalirati - postopno se širiti, stopnjevati
sublimen - vzvišen, plemenit
konotacija - pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
anahron (anahronističen) - ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben
blagodat - sreča, blagoslov
postulat - zahteva, nujnost/predpostavka, izhodišče
fantazma - krajše od fantazmagorija: podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
periodika - časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih
honorirati - dati honorar (plačilo za neko delo)
restriktiven - omejitven, omejevalen
konzum - potrošnja, poraba
embargo - prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
kanalizirati - usmeriti, urediti
historiat - potek, opis kakega dogajanja
diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
renomiran - znan, slovit, hvaljen
bagatelen - nanašajoč se na bagatelo: kar je malo vredno, malenkost
tendenca - prizadevanje za dosego, uresničitev česa, težnja
pregnanten - jedrnat, zgoščen
prizivati - priklicati pomoč
imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
garnirati - okrasiti, olepšati
brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora; dokončen, nepreklicen
pasivizirati - spraviti v nedejavnost, nedelavnost
pasant - mimoidoči
opreka - nasprotje
konsenz - soglasje, privolitev
parazitirati - biti zajedavec, živeti kot zajedavec
ekscerpirati - namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati
obskuren - ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju/nepomemben, zakoten
kompilirati - izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih
inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
paginiran - oštevilčen

Komentarji prebranih poglavij

E-pošta

V poglavju se lahko poučimo o pravilni rabi elektronske pošte, ki je danes praktično del vsakdana že skoraj vsakega izmed nas. Mogoče se kje še najde kakšna starejša gospa ali gospod, ki še ne zna uporabljati elektronskega naslova, pa tudi to se počasi izgublja, saj so čedalje pogostejše šole za tretje življenjsko obdobje, kjer je navadno večji del učne snovi posvečen ravno učenju o uporabi računalnika in spletnih storitev. E-pošta je torej nekaj, brez česar sodobni človek skoraj ne bi mogel več preživeti, vendar pa so redki tisti, ki so zares podučeni o njeni pravilni uporabi. Kdo od nas sploh pomisli na to, kako je treba pravilno pozdraviti na koncu elektronskega sporočila ali kako se je potrebno podpisati? V tem primeru nam pride prebrano poglavje še kako prav, saj standard urejenih in jezikovno vsaj približno pravilnih elektronskih sporočil drastično pada, kar je gotovo skrb vzbujajoče. Osebno sem mnenja, da bi se moral vsak pri pisanju e-pošte potruditi ravno toliko kot bi se za pisanje običajnega uradnega pisma, saj takšna oblika komuniciranja vedno bolj prehaja v navado, ljudje pa še vedno nekako računamo na to, da bo naša identiteta pri e-pošti ostala skrita in si posledično pogosteje privoščimo tako majhne kot tudi malo večje napake, čeprav si jih ne bi smeli.

Wikiji (in šola)

Prebrano poglavje bi spet lahko označila za zanimivo, v kolikor človeka takšne stvari zares zanimajo. Vsekakor sem mnenja, da ljudje o vseh teh spletnih straneh in družbah, ki stojijo za samo Wikipedijo, vemo veliko premalo. Sama sem se recimo z Wikiverzo, ki deluje v okviru Wikipedije prvič srečala komaj zdaj, ko smo bili postavljeni pred nalogo, da si tu ustvarimo svoj profil. Prav tako se mi niti sanjalo ni, kako postaviti neko besedilo na splet, kaj šele, da lahko na spletu najdemo tudi nekatere že zares stare časopisne zapise. Skratka, svetovno medmrežje za sabo skriva toliko najrazličnejših povezav, na katere ljudje niti pomislimo ne. Zato pa se bom zdaj, ko sem prebrala to poglavje, vsakokrat, ko bom za kakšno iskanje podatka uporabila Wikipedijo, spomnila še na množico drugih povezav, ki Wikipediji omogočajo, da je tako enostavna za uporabo kot je.

Od Vaje v pisanju do Bralec

Tokrat smo imeli za nalogo prebrati poglavja, ki se v večji meri nanašajo na samega avtorja, soavtorstvo, avtorske pravice in podobno. Osebno so se mi ta poglavja zdela do zdaj najbolj zanimiva, saj se človek dejansko večkrat vpraša, ali je do avtorjev, ki pišejo za spletne forume, bloge, Wikipedijo..., pošteno, da lahko praktično prav vsak brez večjih problemov dostopa do njihovih del, medtem ko je treba za nekatera literarna dela drugih avtorjev odšteti pravo premoženje. Sama sem velik pristaš spletnih virov, moram pa priznati, da mi je veliko lažje neko delo prebrati, če ga dejansko lahko držim v rokah in si sproti podčrtujem pomembne informacije, česar pri branju t.i. spletnih virov nekako ne morem početi. Kar želim povedati je, da ljudje kljub številnim spletnim virom še vedno raje posegamo po knjigah v dejanski fizični obliki, pri katerih je vprašanje najrazličnejših oblik distribucije po mojem mnenju precej bolj pereče, kot pri spletnih virih. Se pa absolutno strinjam s tem, da bi se moralo več pozornosti posvetiti tudi avtorjem spletnih virov in zaščiti njihovih pravic, saj se velikokrat, ko nek vir prebiramo ali ga nekje citiramo, sploh ne zavedamo ne kdo je ta vir zapisal ne koliko truda je vložil v to.

Od Bralec do Aktivizem

Od Aktivizem do Navajanje

Od Navajanje do Zgledi

V prebranih poglavjih lahko najdemo precej podrobne informacije o tem, zakaj je citiranje pomembno, kako je do tega prišlo in na kakšne načine pravilno citiramo. Osebno se mi je zdelo najbolj zanimivo dejstvo, da dejansko obstaja več različnih uradnih stilov citiranja. Sicer sem se vedno spraševala, zakaj smo morali pri psihologiji citirati tako, pri slovenščini pa drugače, vendar nisem niti pomislila na to, da imajo različne znanstvene vede svoj slog citiranja. Zdi se mi, da predvsem mladi pisci velikokrat ne vedo kako pravilno citirati in zato vedno pogosteje prihaja do različnih obtožb zaradi prepisovanja in plagiatorstva. Poglavje o navajanju bi definitivno priporočila prav vsem, ki se ukvarjajo s pisanjem lastnih strokovnih besedil, k čemur uvrščam tudi razne seminarske in maturitetne naloge, diplomske naloge ipd. Bolj izobraženi pisci so vsekakor prednost za literaturo posameznega naroda, prav tako pa bi se s tem izognili številnim nesporazumom glede nepravilnega citiranja.

Zgledi

V tem precej obsežnem poglavju najdemo navodila za pravilno navajanje in citiranje najrazličnejših virov, od spletnih publikacij, revij, enciklopedijskih gesel... do osnovne zbirke informacij, kot je knjiga. Pri navajanju moramo biti še posebej pozorni na pravilno zaporedje podatkov o naslovu, avtorju, letnici izdaje in drugih podobnih informacij o izbranem delu, ki ga navajamo kot vir. Zanimivo in kar rahlo zastrašujoče pa se mi zdi dejstvo, da je pravzaprav za vsako posamezno vrsto vira točno predpisan obrazec za navajanje, in da se teh stvari ne da kar tako posploševati, kot sem mislila do zdaj.

Žanri

Slog

Iskanje