Uporabnik:Tamara Špan

Domača naloga 10: Fotografija spomenika

Lukovec

Domača naloga 9: Register kulturne dediščine

Na območju svojega kraja sem si izbrala pristavo Lukovec oz. Volavškov gradič. Stoji severno od jedra naselja, na vzpetini severozahodno od Lukovskega polja. Gradič je bil osnovan že v 16. stoletju, na njem pa so opaženi baročni detajli.

Na Wikipediji ni evidentiran, na Wikipodatkih pa je.

Na registru sem našla tudi kozolce Lukovškega polja, gomilo Grmašco (arheološko najdišče) in cerkev sv. Marije Magdalene.

Domača naloga 8: Korektura članka

• popravki

Domača naloga 7: Rojstni kraj slovenskih literatov

Blizu mojega kraja se je leta 1899 rodil teolog in publicist France Blatnik. V Novem mestu je urejal Za blagor očetnjave. Po koncu druge svetovne vojne je v Avstriji izdajal časopisa Novice in Domovina v taborišču.

Objavil je samostojni publikaciji Kako sem pripravljal atentat na Tita in Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov.

Pisal je politične članke in komentarje, te pa je objavljal v časopisu Ameriška zgodovina.

Bil je posvečen salezijanec.

V ZDA, kjer je nekaj časa tudi živel, se je zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu.

Domača naloga 6: Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Iz seznama sem si izbrala slovensko jezikoslovko in prevajalko Rozko Štefan.

Bila je prva slovenska polonistka in prevajalka poljske književnosti. Po končani gimnaziji je študirala slavistiko, po drugi svetovni vojni, med katero je bila zaprta v koncentracijskem taborišču, pa je bila upravnica Slovanske knjižnice in lektorica poljskega jezika v Ljubljani.

Napisala je številne publikacije o poljski književnosti od obdobja romantike naprej. Izdala je učbenik Poljskega jezika za Slovence. Na Fakulteti za humanistične študije je izvajala vrsto predavanj na temo podobnosti med slovensko in poljsko fonetiko ter književnostjo. Njen največji dosežek je prevod epske pesnitve Adama Mickiewicza Gospod Tadej. Je prejemnica mnogih nagrad.

Članek je razdeljen na štiri dele, in sicer na življenje, delo, bibliografijo in vire. Na začetku, pred poglavjem 'življenje', imamo neke vrste uvod, ki nam na kratko pove, s čim se je Rozka Štefan ukvarjala, hkrati pa nam pomaga, da znamo njeno življenje umestiti v neko časovno obdobje.

Na strani je prikazana njena slika, pod njo pa sta napisana datuma njenega rojstva in smrti, njeno državljanstvo in poklic.

Domača naloga 5: Članek iz Slavistične revije

Anka M. Vučinić Gujić: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića

Pri branju članka sem morala ves čas 'sedeti na robu stola', poleg tega pa sem imela na računalniku tudi odprt Fran, saj so mi že same ključne besede povedale, da velikega števila izrazov ne bom poznala.

Brala sem torej o poeziji črnogorskega pesnika Jevrena Brkovića, katerega stil pisanja je nekakšno prepletanje med tradicijo in modernizmom, ki se včasih spreminja v postmodernizem.

Pesnik neprestano uvaja nove pesniške oblike in je motivno raznolik, največkrat se njegovo delo dotika zgodovine, včasih pa tudi človekove eksistence.

Avtorica tega članka najprej govori o njegovi zbirki poezije z naslovom Tajna večerja, ki je sestavljena iz petih pesniških celot (tako imenovanih ciklov), motiv pa je svetopisemski.

Kasneje govori še o njegovi zbirki Dukljanske molitve, v kateri pesnik naredi "kronološki pregled ustanoviteljev naroda". V svojo poezijo torej vključuje preteklost lastnega naroda in je na nek način kritičen do našega poznavanja zgodovine.

Domača naloga 4: Slavistična revija

V roke sem dobila Slavistično revijo, letnik 64, številko 1. (marec do januar 2016). Takoj ko sem jo odprla, sem opazila, da je kar nekaj člankov zapisano v cirilici, kar me je presenetilo, kljub temu, da bi to lahko predvidela. Prav tako najdemo v njej tudi nekaj angleških izročkov, kar bi moralo biti zelo uporabno, tako za tiste, ki en jezik obvladajo bolje od drugega, kot tudi za širjenje idej tega časopisa na obširnejši trg bralcev.

Ta revija izhaja v tiskani obliki, najdemo pa jo tudi na spletu.

Domača naloga 3: Popravljalci sveta

Sem zadovoljna s svojim življenjem ali bi svet raje malce spremenila?

Tudi če že od začetka rečem, da me mika popravljanje tistega, kar se mi je zdelo narobe včeraj, da bi jutri sebi in drugim polepšala svet, nimam pojma, kako bi se tega lotila. Sicer je načinov veliko – vojne, učne lekcije, pogovori, dobrodelne geste, že samo nekaj tako preprostega kot je kratka pohvala, nasmeh ali pa motivacijski gib glave, nenazadnje tudi wikiji, …

Menim, da je najpomembnejše, da popravljalci sveta postanemo ravno mladi odrasli, ne samo, da popravljalcev nekega dne ne bo preprosto zmanjkalo, temveč predvsem zato, ker s sabo prinašamo energijo, sveže ideje in tisto otroško nedolžno empatijo, ki nas še, ne navajene na kruti svet, sili, da vedno ravnamo po svoji vesti, tudi in še posebej takrat, ko tega ne delamo v lasten prid.

Domača naloga 2: Utopija

Za ljudi kot posameznike, ki smo sposobni kritičnega mišljenja in predstav, je značilno, da razmišljamo o vseh možnostih in scenarijih, ki bi lahko zamenjali tistega, ki ga trenutno živimo. Življenje ni samo sklop resničnosti in racionalnega mišljenja – je tudi vse tisto, kar si želimo, da bi se zgodilo, tisto, kar se nam zdi idealno in nujno za srečno življenje vseh, prav tako pa tudi tisto, kar se lahko kaj hitro obrne v našo največjo nočno moro in nas prisili, da ponovno razmislimo o smiselnosti svojih nazorov glede tako imenovane utopije. Utopija ni nič drugega kakor uresničitev naših lastnih predstav o tem, kakšen bi moral biti svet, da bi se v njem našli. Je tako rekoč neuresničljiva ideja o prihodnosti, hkrati pa je to sodba, ki ni univerzalna, torej se pojavlja pri vsakem človeku malce alterirana. Vprašanje, ki pa se mi poraja ob tem, da razmišljam o utopiji, ki je, kot sem že omenila, nestvaren, nerealen, neuresničljiv svet, je, ali takšen svet res ne obstaja? Ali pa je cena zanj tako visoka, da je preprosto nismo pripravljeni plačati?

Pa še en citat Fernanda Birra za konec:

"Utopia lies at the horizon.

When I draw nearer by two steps,

it retreats two steps.

If I proceed ten steps forward,

it swiftly slips ten steps ahead.

No matter how far I go, I can never reach it.

What, then, is the purpose of utopia?

It's for this: so I can not stop walking."

Nova pisarija

Uvod

'Nova pisarija' - Prešernova satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, iz drugega zvezka zbornika Kranjska čbelica (1831). Leta 1847 natisnjena v Poezijah, razdelek Različne poezije. Obsega 47 tercin, je pogovor med učencem in učiteljem, s katerim ironizira nasprotnike svoje poetike (Kopitar, Metelko, Ravnikar).

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za komunikacijo. V zadnji četrtini 18. stoletja pismenost postaja nuja za posameznika zaradi obveznega šolanja, kljub nezaupljivosti nepismenih. Pismenost: sodobnost→sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij

→tvorjenja in posredovanja zapisanih informacij

Obstaja več pismenosti, npr.:

• glasbena pismenost
• kartografska pismenost
• računalniška pismenost
• ...

To so tako imenovane specialne pismenosti (sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah).

Testi pismenosti (npr. PISA) kažejo, da so slovenski šolarji slabi v bralni pismenosti in dobri v e-pismenosti. Bralna/funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo. Danes je elektronska pismenost nujni sestavni del splošne pismenosti. Predvsem nas zanima 'višja oblika pismenosti', kar pomeni, da posameznik ne samo razume pisna sporočila, temveč jih tudi tvori in razširja v javnosti. V tem smislu je pismenosti manj (publicisti, blogerji).

'Podjetnost'

• enako ekonomski rabi (v smislu industrijske družbe in materialne produkcije)
• udeležba pri produkciji informacij, torej vsakršna kulturna kreativnost

Informacijska družba

Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča. Kultura tiskane knjige se umika drugačnim informacijskim kanalom.

Wikiji

Dostopnost, voluntarizem, kooperativnost in tesnejši stik z realnostjo. So skupek spletišč, vzorčna oblika sodobne pismenosti. Nagovarjajo nas k sodelovanju, ne samo k črpanju informacij. 'Kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo na Wikipediji':

• podobno kot je bila kriterij za to v 16. stoletju Biblija
• ali v 18. stoletju epska pesnitev
• danes pa je to prevod Oken (Windows)

Na lestvici Wikipedije glede na število člankov in njihovo kvaliteto je slovenščina trenutno na 40. mestu. Kornacijeva kategorizacija jezikov:

1. comfort zone (16 jezikov)
2. vitalni jeziki (83 jezikov, tudi slovenščina)
3. border line (90 jezikov)
4. umirajoči/mrtvi jeziki (41 jezikov)

Več kot je jezikov, več je kulturnih izbir in lažje je preživeti.

Wikiji in šola

Wikiji so močno pedagoško orodje, ta platforma in njen namen sta ogrožena z atributi prisile.

Avtor

Pozornost literarnih zgodovinarjev:

--> v 60. letih 20. stoletja usmerjena k avtorju (nastanek avtorske biografije)

--> nato k besedilu

--> v 80. letih se preusmeri k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju (nastanek 'študije o trivialni literaturi') ... literatura za bralce)

Motivacija za pisanje

Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike/ strokovnih bralcev.

'Avtorski napuh' je samopoličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu in hotene/nehotene znanstvene prevare.

Poznamo:

• neetične motivacije
• bolezensko motivacijo (pisanje zaradi pisanja samega)

Ena izmed izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja je upoštevanje namembnika, saj je misel bralca pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Lahko smo pismeni na štirih področjih:

1. za vsakdanje sporazumevanje
2. leposlovno
3. strokovno (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji) in znanstveno (revije, zborniki, knjige, spletišča, ki imajo status znanstvenih publikacij)
4. publicistično/ novinarsko (dnevni časopisi, zabavne periodike, blogi)

Izbira jezika

Najbolj smiselno je izbiro jezika utemeljiti s principom maksimalnega upoštevanja namembnika.

Angleščina ima trenutno priviligiran položaj med jeziki.

Izbira teme

Število izbir narašča, kakor tudi število pišočih.

'Relevantnost teme' - financiranje je prej ponujeno temam, ki naj bi bile pomembnejše od drugih. Merila pomembnosti pa niso objektivna.

--> v vsakdanjiku stroke je kot najpomembnejša označena literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu

--> status večje pomembnosti dobijo tudi tiste teme, okrog katerih se zbira več piscev

Soavtorstvo

Pravila, ki jih moramo upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvari same
4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje

'Postaviti besedilo' pomeni naložiti besedilo na kak strežnik oz. spletno mesto.

Pri objavi besedila je pomembna vidnost, kar dosežemo z objavo na pogosto obiskano mesto, uporabo hiperpovezave v besedilu, ...

'Objava' pomeni, da je besedilo postavljeno nekam z namenom, da bi ga prebralo čim več ljudi.

Množični um/ pametna množica

Gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji, to je znanje, pri katerega produkciji sodelujejo pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje.

Jaron Lanier - kritika pametne množice in Wikipedije nasploh.

Avtorske licence

Besedila so med drugim tudi intelektualna lastnina, okrog katere se oblikuje specifična zakonodaja, copyright/ avtorske pravice.

creative commons /ustvarjalna gmajna - je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture

copyright ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distributiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava in objava dela)

Bralec

Skupnost se zavzema za čim višjo in kvalitetnejšo izobrazbo posameznika, k temu pa spada brezplačno osnovno, srednje in visoko šolstvo ter učbeniki, ki prvi dokazujejo resnost namer države, da izboljšajo življenje svojih državljanov.

Do nastopa interneta so bile knjige glavni vir znanja, niso pa bile zastonj. Tudi danes moramo za dostopnost znanja plačati (muzeji, galerije, članstvo v knjižnicah, itd.).

Internet pa je razširil pričakovanje proste dostopnosti znanja/informacij.

Digitalizacija knjižnih zalog:

- Google knjige

- Digital public library of America

- HathiTrust digital library

- Europeana

Obstaja strah pred 'tujimi' informacijami, predvsem pri nas, kjer se veliko raje poslužujejo 'domačih', čeprav k nam informacije že od nekdaj prihajajo iz tujine. Ta strah bo potrebno premagati in se posluževati tistih informacij, ki so nam lažje dostopne, te pa so večinoma tuje.

Strokovna komunikacija, ki spada med šolsko in znanstveno - dostopnost je dovoljena pod pogojem plačila, dostopnejše pa je, kadar gre za šolsko, učbeniško berilo, kadar je avtor mrtev že vsaj 70 let ali kadar se avtor odloči svoj tekst opremiti s cc-licenco, ki bralcem dovoli prost dostop.

Znanstvene objave so bile včasih plačane, danes, oz. v zadnjem desetletju 20. stoletja pa so jih prenehali honorirati, medtem ko to še vedno počnejo za literarne objave (iz razloga, da imajo avtorji znanstvenih objav akademsko službo ali pa so plačani iz projektov).

EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena, kar ne velja za umetnost.

Prosta/odprta dostopnost je pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Vključuje vse oblike informacije:

-revijalno

-knjižno

-zborniško

-spletna besedila

-podatkovne zbirke

-večpredstavno gradivo

Kaj je razlika med prostim dostopom in prosto vsebino?

Prosti dostop ne predvideva in ne dovoljuje poseganja v vsebino.

Prosta vsebina pomeni, da jo lahko poljubno spreminjamo.

Še drugi izrazi:

- odprti podatki/open data; podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu

- odprti dostop/open access; svobodna dosegljivost znanstvenih podatkov in publikacij na spletu

- prosta vsebina/open content; svobodna dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko

-prosto znanje/open knowledge; podobno kot odprti podatki, vendar širše (geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, ...)

-prosto izobraževanje/open education

-odprta koda/open source; programska oprema in takšno licenciranje, ki omogoča njeno prosto razširjanje

-odprto raziskovanje/open research;

-odprta znanost/open science; poleg podatkov zajema tudi metode in orodja, ki omogočajo raziskovanje

Kopiranje je v redu, če vedno navedemo ime tistega, od katerega smo gradivo prekopirali!

Slovenci imamo težave z razločevanjem prost (free) in odprt (open), saj ju pogosto prevajamo v enako besedo. To dilemo poskuša razrešiti Open Access Slovenia, tako da jim prost dostop pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu, odprt dostop pa brezplačna dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons.

Pri objavah na Wikimedijih gre za pravi prosti dostop.

Ovire pri dostopu do informacij:

• zahteva, da se uporabnik prijavi ali registrira

• slabo narejen vmesnik

• omejitev uporabnosti umesnika

Dokument izgubi status prostega dostopa, če moramo zanj plačati.

Zlat prosti dostop pomeni, da je prosti dostop omogočil založnik (npr. recenzirani revijalni članki).

Zelen prosti dostop pomeni, da je prosti dostop omogočil avtor s samoarhiviranjem objav, ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij (npr. predobjave ali poobjave).

Sivi dostop poimenuje spletno dosegljivost informacij, do katerih je sicer težko priti (npr. diplome, doktorati, konferenčna poročila, izročki).

Hibridni dostop pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije (npr. humanistične in družboslovne monografije).

Zakasnjeni prosti dostop pomeni objave, ki pridejo v prosti dostop po zakasnjenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi.

Platinasti prosti dostop označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji (npr. slovenske znanstvene objave na spletu).

Kdo so pobudniki prostega dostopa? To so akademski učitelji in raziskovalci, univerzitetne knjižnice in znanstvena ministrstva držav.

Kdo pa prosti dostop zavira? Predvsem tisti, ki imajo trenutno od trgovine največje koristi, to so založniške hiše.

Izkoriščevalske oz. plenilske založbe se večkrat ponašajo z oznako AO, vendar svojim avtorjem storitve drago zaračunavajo. Akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa so navedene na seznamu ROARMAP.

Založbe

Plačevanje informacij, znanja in izobraževanja nas kot družbo omejuje.

Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrot v njeni lasti, kar pa je nasprotje definicije bralca kot aktivnega in kreativnega udeleženca v množični kulturi sodobne informacijske družbe.

Založbe forsirajo tiskanje knjig, ker jih znajo prodati, njihov idealni kupec pa tako postanejo nepismeni otroci in upokojenci. Znanstvenih objav že dolgo več ne zalagajo.

Avtorji se večkrat odločijo za založbe zaradi ugleda, ki naj bi jim ga te prinesle, vendar jih v resnici ne potrebujejo, denar pa bi namesto vanje lahko vložili v promocijo knjig na internetu. Znanstvene knjige potrebujejo namesto založb dobre urednike.

Obstaja argument med založbami in knjižnicami, saj naj bi slednje ovirale in uničevale slovenski knjižni trg.

Tako imenovane predatorske založbe, ki ogrožajo ali celo ukinjajo monopol založniških korporacij in problematizirajo njihovo ekskluzivno indeksiranje. Te založbe postavljajo revije na splet po principu zlatega prostega dostopa. Imajo urejeno indeksiranje pri desetih bibliografskih inštitucijah, skrbijo za vidnost objav in ne pretiravajo s stroški.

Kratice

ROARMAP - seznam, ki navaja akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa

PKP - public knowledge project

OJS - open journal system

OCS - open conference system

OMP - open monograph press

OHS - open harvester system

DRYAD - tuj repozitorij

SCI - science citation index

SSCI - social sciences citation index

AHCI - arts and humanities citation index

SNIP - source-normalized impact per paper

OCC - open citation corpus

Glavni citatni stili: APA, MLA, AMA, ...

CTF - computer to film

CTP - computer to plate

ISBD

COMARC

GIS - geografski informacijski sistem (skupina programskih orodij)

ORCID - open reserachers and contributor ID)

ISBN - namenjena identifikaciji knjižnih objav

ISSN - namenjena identifikaciji periodike

UDK številka - univerzalna decimalna klasifikacija

CERIF/CERCS - Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti

FOS -fields of science

DOI - digital object identifier

mEDRA - multilingual european DOI registration agency

ISAN - the unique identifier for audiovisual content

IKT - informacijske in komunikacijske tehnologije

SBL - slovenski biografski leksikoni

Sicris - informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti na Slovenskem

ZRC SAZU - inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

ZIFF - Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete

CIP - cataloguing-in publication

Boris Peternu

• slovenski literarni zgodovinar in teoretik
• 1926 - 2021
• na Filozofski fakulteti bil redni profesor za zgodovino slovenske književnosti
• redni član SAZU
• zasnoval simpozij Obdobja (leta 1979)
• sourednik Slavistične revije
• član uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije in Brižinskih spomenikov
• podrobno se ukvarja s Prešernom

Nagrade:

1. Kidričeva nagrada za znanost
2. srebrni častni znak svobode RS
3. Župančičeva nagrada mesta Ljubljane
4. ...

Literarni zgodovinarji na vsako črko

A Kozma Ahačič

B Marja Boršnik, France Bernik, Aleksander Bjelčevič, Lilijana Burcar

C Ivan Cesar

Č Matija Čop

D Janez in Jože Dolenc

E Fran Erjavec

F Jože Filo

G Helga Glušič

H Miran Hladnik, Fabjan in Stanislav Hafner

I Gregor in Andrej Inkret

J Andraž Jež

K France Kidrič, Taras Kermauner, Matjaž Kmecl

L Fran Levec, Fran Levstik

M Boris Merhar

N Boris A. Novak

O Anton Ocvirk

P Tone Pretnar, Ivan Prijatelj, Boris Peternu, Ivan Pregelj

R Mirko Rupel

S Anton Slodnjak

Š Rozka Štefan

T Jože Toporišič, Zora Tavčar,

U Umberto Urbani

V Janez Vajkard Valvazor, Božo Vodušek

Z Franc Zadravec

Ž Joka in Tanja Žigon

5 prešernoslovcev

• Miran Hladnik
• Fran Levstik
• Boris Merhar
• Anton Slodnjak
• Boris Peternu

5 cankaroslovcev

• Izidor Cankar
• Anton Slodnjak
• Boris Merhar
• France Bernik
• Anton Ocvirk

Nove besede

A

Ažurirati - krasiti

Analfabetizem - neznanje branja in pisanja, nepismenost

D

Diseminacija - priprava in posredovanje informacij posameznikom in ciljnim skupinam

Disertacija - znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova

F

Fantazma - privid

I

Imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

K

Konzument - porabnik/porabnica

Korigiran - popravljen

Kleptomanija - bolezenjsko nagnjenje h kraji

L

Larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena

M

Mnemotehnični - nanašujoč se na tehniko pomnjenja, zapomnitve

P

Paradigma - vzorec/primer

Polemika - ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja

U

Utilitarno (pisanje) - ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost

V

Valenca - lastnost besede, da ima lahko v stavku ali besedni zvezi skladenjsko dopolnilo