Uporabnik:Sara Garbajs

Sem študentka dvopredmetnega študija slovenistike in bibliotekarstva in informatike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Wikipedija

DOMAČE NALOGE

2. Kaj o utopičnem

• ideja/misel o idealizirani civilizaciji ki je fantastična, imaginarna in neuresničljiva
• projekt/nauk ki se zdi primeren, vendar neuresničljiv
• optimističen način dojemanja
• zaradi idealizma ponuja podlago za ustvaro etičnih isitemov v življenju (zaradi tega se je tudi razširila na druga področja)
• Platon: Republika, 360 pr. n. š. (filozofija), Thomas More: Utopija, 1516 (uvedel pojem)
• More opisal utopijo kot komunalno družbo, ki je racionalno organizirana, družba bi čas posvečala umetnosti in branju, živela v miru in pravičnosti (kriričen do tedanjih režimov v Evropi)
• (https://sl.encyclopedia-titanica.com/significado-de-utop)

3. Popravljalci sveta

• v zgodovini najbolj učinkovit način vojna
• naloge popravljalcev sveta na Slovenskem:
  • popravljanje svojega mesta na lestvici kvalitete življenja (socialna varnost, manjše razlike)
• 7000 jezikov, od tega jih bo 1000 izumrlo, v roku 10 let samo 200 do 300 jezikov
• wikipedia je orodje za popravljanje sveta
  • prispevamo informacije
  • je neodvisna/ni pod nobenim vplivom
  • brezplačna
  • prispeva lahko kdorkoli
  • soavtorstvo
  • prilagodljiva

4. Nekaj o Slavistični reviji

• letnik 66, številka 2, strani 91-250, Ljubljana, april-junij 2018
• ponujena pod licenco Creative commons, priznanje avtorstva 4.0 international
• izdajatelj: Slavistično društvo Slovenije
• Uredniški odbor
• Ostali podatki o reviji
• link: Slavistična revija

• Razprave:
  • Južnoslovanski jeziki v slovenskem izobraževanju – kaj preostane majhnim? - Tatjana Balažic Bulc, Vesna Požgaj Hadži
  • Slovanska razmerja tipa *SAMЬCЬ : *SAMICA – funkcija in nastanek besedotvornega vzorca - Metka Furlan
  • Konotativnost z vidika stopenjskega besedotvorja - Boris Kern
  • Knjiga Eksodus v srednjeveških hrvaškoglagolskih brevirjih in misalih - Petra Stankovska
  • Ciril in Metod kot naslednika znamenitih dvojic v mitologiji, besedni umetnosti in zgodovini - Marija Stanonik
  • Slovenska vodna imena, tvorjena iz slovanskih antroponimov - Silvo Torkar
  • Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopostavitvi - Mladen Uhlik, Andreja Žele
  • Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi - Mojca Žagar Karer

5. Literarnovedni članek iz Slavistične revije

• Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk
• prva slovenska pesnica, ki je izdala pesniško zbirko (Pesmi 1878 (ponatis Zbrani spisi I. 1893))
• poročena z Jankom Pajkom
• lirski prvoosebni ženski subjekt, emancipacija meščanskih žensk druge polovice 19. stoletja
• teme:
  • ljubezenska:
    • neuresničena ljubezen, ki je vir moči (neuresničljiva zaradi družinskih preprek)
    • obvladovanje ljubezni in čustev
    • minljiva mladostna ljubezen
    • družinska ljubezen
    • domovinska ljubezen (domoljubje)
    • najpogostejša: poroka iz ljubezni (ljubezen je za žensko najpomembnejši žviljenski cilj in ključni razlog za srečo)
  • življensko razočaranje
  • skrajnostno doživljanje sveta
  • materinska (sreča ob pogledu na otroka, prelomnica ki loči dekle od ženske)
  • bivanjska
  • domovinska (ljubezen)
    • mati razmišlja o vzgoji sina tako, da bo lsužil narodu
    • boj proti Turkom
    • izseljenost iz domačega okolja
  • domotožna (motivi sirote in domotožja)
  • motiv ločitve
• zbirka razdeljena na tri oštevilčene dele
• prva ljubezen:
  • vedno prevzeta z domišljijo - iluzija
  • ponavadi v mladih letih
  • romantično, sanjavo dojemanje ljubezni
• druga ljubezen:
  • je bolj razsodna - streznitev (umika se romantični skrajnosti in upošteva družbene pogoje - usmeritev v poroko)
  • razlog za kasnejše razočaranje mladih - romantični pesimizem
• "morilen čut ljubezni", "neznosno gorje", "grob"
• meščanska poroka - izguba svobode, žrtvovanje preživetje
• podobe:
  • sentimentalni pesimizem
  • čustvena strast
  • kršenje družbenih norm

6. Literarni zgodovinar Ivan Grafenauer

• o strani:
  • stran je razdeljena na 6 delov (življenje, delo, izbrana bibliografija, uredniško delo, dela o Ivanu Grafenauerju, glej tudi)
  • dodana je slika
  • pri življenju in delu je dosti napisano, kar pomeni, da je očitno pomembna oseba na tem področju
  • članek je bil nazadnje urejen 12. 10. 2021 s strani neznanega uporabnika
  • stranje ustvarila Nives2 20. 2. 2007
  • članek je do sedaj uredilo 17 uporabnikov

• življenje:
  • literarni zgodovinar in etnolog
  • rojstvo: 7. 3. 1880, smrt: 29. 12. 1964
  • poročen: Ljudmila Dolžan
  • štidij slavistike in germanistike na Dunaju

• dela:
  • Dom in svet (publicist)
  • raziskoval srednji vek (teza o nepretrgani slovstveni tradiciji v tej dobi) (karolinška kateheza in izvor Brižinskih spomenikov)
  • Kratka zgodovina slovenskega slovstva I–II
  • Monografija o Lepi Vidi (1943)
  • Kratke zgodovine starejšega slovenskega slovstva (nedokončano)

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Grafenauer

7a. Slovenski pesniki in pisatelji v moji bližini (Geopedija)

• http://www.geopedia.si/#T105_x505216_y96456_s9_b4

• Andrej Hieng (grob)
  • slovenski pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg,
  • rojstvo 17. 2. 1925, smrt 15. ali 17. 1. 2000
  • nagrade:
    • leta 1971 Župančičeva nagrada,
    • leta 1988 Prešernova nagrada za prozni dramski opus,
    • leta 1994 nagrada kresnik za roman Čudežni Feliks,
  • dela:
    • Peter Helman - črtica (1939/40 v Slovenski mladini)
    • Študije o nenavadnih značajih - novela (1950/51)
    • Usodni rob, Planota, Gozd in pečina, Orfeum, Čarodej, Obnebje metuljev, Čudežni Feliks, Cortesova vrnitev, Burleska o Grku, Gluhi mož na meji, Osvajalec, Večer ženinov, Dež v Piranu, Zakladi gospe Berte, Mark in Antonij, Lažna Ivana, Izgubljeni sin, Krvava ptica, Nori malar
• Vitomil Zupan (grob)
  • slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist
  • rojstvo 18. 1. 1914, smrt 14. 5. 1987
  • nagrade:
    • 1947 Prešernova nagrada za dramo Rojstvo v nevihti,
    • 1973 Župančičeva nagrada za roman Potovanje na konec pomladi,
    • 1982 Župančičeva nagrada za roman Levitan,
    • 1984 Prešernova nagrada za literarno delo
  • dela:
    • novele:
      • Andante patetico: povest o panterju Dingu (1944)
      • Iz partizanskih let: izbor proze (1947)
      • Sončne lise (1969)
      • Gora brez Prometeja (1983)
    • romani:
      • Potovanje na konec pomladi (1972)
      • Klement (1974)
      • Menuet za kitaro: Na petindvajset strelov (1975)
      • Zasledovalec samega sebe (1975)
      • Mrtva mlaka (1976)
      • Duh po človeku (1976)
      • Igra s hudičevim repom (1978)
      • Komedija človeškega tkiva (1980)
      • Levitan (1982)
      • Gora brez Prometeja (1983)
      • Človek letnih časov (1987)
      • Apokalipsa vsakdanjosti (1988)
    • drame:
      • Tri zaostale ure (1944)
      • Punt (1945)
      • Rojstvo v nevihti (1945)
      • Stvar Jurija Trajbasa (1947)
      • Aki (1950)
      • Ladja brez imena (1972)
      • Preobrazba brez poti nazaj (1973)
      • Bele rakete lete na Amsterdam (1973)
      • Angeli, ljudje, živali: Barbara Nives (1974)
      • Aleksander praznih rok : tragična komedija o Aleksandru Velikem (198?)
    • mladinske povesti in pravljice:
      • Trije konji (1970)
      • Potovanje v tisočera mesta (1983)
      • Plašček za Barbaro (1986)
      • Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo (2011)
    • eseji:
      • Sholion (1973)
      • Freud in umetnost (1974)
    • poezija:
      • Polnočno vino (1973)
      • Pesmi iz zapora (2006)
      • Pesmi s "prostosti" (2007)
    • scenariji:
      • Ljudje in luči: scenarij (1956)
      • Pet minut raja: tretji scenarij za kratkometražni umetniški film (1957)
      • Dobri stari pianino: snemalna knjiga za celovečerni igrani film (1958)
      • Strup: (enodejanka) (1961)
      • Vest in pločevina ali Pobegli vozniki (1973)
      • Ulica treh rodov (1974)
      • Odločitev (1976)
    • radijske igre:
      • Upor črvov: radijska igra (1969)
      • Andante patetico: (umetniška pripoved) (1971)
      • Poplah na ladji Jutro: radijska igra (1974)
      • Odločitev (1976)
      • Ptiči pojejo pesem: radijska igra (1977)

7b. Razlika med SAZU in ZRC SAZU

• https://www.sazu.si/pojasnilo-javnosti-sazu-in-zrc-sazu-sta-razlicni-ustanovi
• Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
• SAZU je ustanoviteljica ZRC SAZU, zato nosi ZRC v svojem imenu tudi ime SAZU, vendar je ZRC SAZU samostojen javni raziskovalni zavod, ki deluje samostojno in tako nastopa tudi v javnosti. Aktivnosti, ki jih izvaja ZRC SAZU, niso aktivnosti SAZU in obratno.

8. Članki, ki potrebujejo lekturo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Cinkov_klorid

Popravki:

• korektura 1:
  • oblike(polimorfi) -> oblike (polimorfi)
• korektura 2:
  • 275 ° C -> 275 °C
• korektura 3:
  • topilh -> topilih
• korektura 4:
  • 205 pm . -> 205 pm.
• korektura 5:
  • Hidriraneoblike -> Hidrirane oblike
  • soli ki -> soli, ki
  • primer ki -> primer, ki
  • Medtem ko -> Medtem, ko
  • sestavov kjer -> sestavov, kjer
  • vklučujoč aktivirane -> vklučujoč aktivirane
  • 130 ° C -> 130 °C
  • znižanje terciarno -> znižanje terciarno
  • s . -> s.

9. Državni register kulturne dediščine

• Ljubljana - Spomenik v NOB padlim železničarjem v Zalogu http://eid.si/#!/enota/22737/dokumenti
• Podgrad pri Ljubljani - Spomenik na meji okupacijskih con http://eid.si/#!/enota/22738/dokumenti

• Ljubljana - Doprsni kip Adolfa Jakhla http://eid.si/#!/enota/22754/dokumenti
• Ljubljana - Spomenik padlim v NOB v Zalogu http://eid.si/#!/enota/22741/dokumenti

10. Fotografija spomenika iz RKD

• Spomenik v NOB padlim železničarjem v Zalogu (Wikipedia članek)
• Spomenik v NOB padlim železničarjem v Zalogu (Wikimedia commons)
• Spomenik v NOB padlim železničarjem v Zalogu (Wikipedia slika)

• 

• [1]
• slika spomenika v NOB padlim železničarjem v Zalogu

11. Obvestilo iz arhiva Slovlita, 28. 9. 2021

• avtor: Darja Fišer
• naslov: Gradiva z letnega dogodka DARIAH
• spletišče: SlovLit
• datum objave: 28. 9. 2021
• link na objavo: Gradiva z letnega dogodka DARIAH -- Literarne ustvarjalke v evropskih književnostih -- Od jezuitov do Cankarja
• povzetek: sporočilo govori o tem da je med 7. in 9. septembrom potekal letni dogodek DARIAH, ki je bil izveden v virtualni obliki. Program dogodka pa je na spletnih straneh v sporočilu.

Povzeto po: Darja Fišer. Subject: Gradiva z letnega dogodka DARIAH. SlovLit 28. sep. 2021.

ZAPISKI NOVA PISARIJA

Nova pisarija

OPOMBE K NATISNJENI VERZIJI

/

UVOD

• pismenost - slovnica

KAM Z AVTORJEM

/

PREŠERNOVA NOVA PISARIJA

/

PISMENOST

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• dvojna spretnost:
  • sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij
  • sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja

INFORMACIJSKA DRUŽBA

• ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo

WIKIJI

• organizacije Wikimedia
• metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba
• Razlogi za predanost:
  • lahka dostopnost
  • voluntarizem
  • kooperativnost
  • tesnejši stik z realnostjo
• žargonski izraz za skupek spletišč in so vzorčna oblika sodobne pismenosti (Wikipedija 2001)
• vzorčna oblika sodobne pismenosti
• Wikimediji zajemajo:
  • Wikipedijo (pojmovnik)
  • Wikivir (stara besedila v javni lasti)
  • Wikiknjige (knjige in priročniki)
  • Wikiverzo (seminarji, projekti, predavanja)
  • Zbirko (slikovno gradivo)
  • Wikislovar
• spletna računalniška tehnologija druge generacije
• vsak jezik po svoje gleda na svet in ga po svoje modelira
• jezik veča preživetvene možnosti in dela življenje bolj pisano ter zanimivo
• za urejanje člankov licenca creative commons (cc)

WIKIJI IN ŠOLA

/

AVTOR

• do Interpretacije šole (60. letih 20. stoletja) je bila komunikacije usmerjena k avtorjem
• raziskave/projekti :
  • duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj)
  • Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk)
  • SBL
• naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu
• publikacija: knjiga Lirika, epika, dramatika (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec)
• opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost/nedotakljivost
• v 80.mletih se pozornost preusmeri k bralcu in njegovim interesom (študije o trivialni literaturi/literaturi za bralca)

MOTIVACIJA ZA PISANJE

• etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev
• avtorski napuh – samopoveličevanje, potreba po znanstvenem prestižu, znanstvene prevare
• znanstvene raziskave oziroma predvidevanja se preverijo z eksperimenti ali opazovanjem
• ni sporno če uporabiš take metode, ki bodo potrdile tvojo tezo, sporno je če zanemarimo gradivo ki bi pripeljalo do nasprotnih rezultatov (predvsem pri začetnikih)
• neetično je tudi če ne delimo gradiva za obdelavo in speljemo temo kolegu ki je tik pred objavi članka in ga objavimo kot svojega
• leposlovje – poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno, ne na sporočilu
• problem pri interpretaciji literarnih besedil – kaj je avtor navedel vs interpretacija
• pismenost na 4 področjih:
  • vsakdanje sporazumevanje
  • leposlovje
  • strokovno (znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo) in znanstveno (knjige, revije zborniki s statusom znanstvenih publikacij)
  • publicistično oz. novinarsko

IZBIRA JEZIKA

• v angleščini ali v slovenščini (pretirana skrb, da bi izginila iz javnega prostora)

IZBIRA TEME

• Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja

VAJE V PISANJU

• kako si zamisliti temo in konceptni tekst
• Wikiverza napotki:
  • uporabnik: »[[Uporabnik:Anita Mega|Besna Strojepiska]]«
  • točna povezava: »[[:s:sl:Dom|Dom]] > [[:s:sl:Dom (Zofka Kveder)|Dom]]«
  • selitev med okni: »<Alt> + <Tab>«
  • označi vse: »<Ctrl> + <a>«
  • kopiraj: »<Ctrl> + <c>«
  • prilepi: »<Ctrl> + <v>«
  • tiskarska napaka: »{{redakcija|zatikkana beseda|popravljena beseda}}«
  • kategorija na koncu strani: »[[Kategorija:Podlistki]]«
  • glava: »{{naslov-mp | naslov= Trije kralji | avtor= Cvetko Golar | izdano= ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' {{mp|leto|5. januar 1912 (45/4)}} | vir= {{fc|dlib|8YTFSSLJ|s=1|4}} | dovoljenje= javna last | opombe= | obdelano= 4 }}«

USODA AVTORSTVA

/

SOAVTORSTVO

• pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah v niso določena
• s tem učitelji ubijajo avtorski napuh

OBJAVLJANJE

• če smo po nesreči objavili nekaj: »<meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive">«
• če želimo vse skriti: »datoteka z naslovom robot.txt«

MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA

• način organizacije znanja v informacijski družbi
• splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki

AVTORSKE LICENCE

• intelektualna lastnina
• copyright oz. avtorske pravice
• samo določena raba, sledijo hude sankcije

CREATIVE COMMONS

• cc
• »ustvarjalna gmajna«
• izhaja iz svobodne kulture
• teksti ponujeni in šele po tem postavi pogoje
• vrste:
  • priznanje avtorstva (BY)
  • deljenje pod istimi pogoji (SA)
  • nekomercialno (NC)
  • brez predelav (ND)
• spreminjanje avtorskega dela ni dovoljeno (enačaj)
• ne dovolimo komercialno rabo (prečrtan simbol denarne valute)

COPYRIGHT

• zakon o avtorski in sorodnih pravicah
• ščiti izvirna avtorska dela
• neustrezni koncepti:
  • preveč poudarja avtorstvo
  • rasla iz izkušnje s tiskanimi objavami
  • proizvode obravnava kot lastnino
• znak avtorske zaščite ©, zaščita traja v času avtorjevega življenja + 70 let po smrti potem postane javna last
• neobjavljeno delo, ki je že v javni lasti, 25 let po izdaji
• kritične izdaje dela v javni lasti, 30 let po objavi
• lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi
• distribucija je dovoljena brez avtorjevega soglasja, dokler gre za pošteno uporabo
• razlika med prodajo dela in prodajo avtorskih pravic
• v izobraževalnem delu dovoljeno kopiranje, dokler se ne prodaja za zaslužek, razen gradiva z oznako cc
• prosto uporabne le redke vsebine na spletu

BRALEC

PROSTI DOSTOP

• zahteva po prosti dostopnosti informacij z vseh mogočih področij
• miselnost da mora biti osnovno znanje prosto dostopno (ki si ga pridobimo v šoli)(semspadajo za začetek zastonj učbeniki)
• internet razširi prostor svobodnega pretoka informacij
• znanstvene revije dostopne na spletu in po možnosti zastonj
• prosta/odptra dostopnost - diseminacija znanstvenih informacij (zadeva vse oblike informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo, vsebine ne moremo spreminjati
• prosta vsebina - jo lahko prosto spreminjamo
• osnovni podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje...
• odprta koda - progtamska oprema in licenciranje, ki omogoča svobodno razširjanje in odpero raziskovanje
• moduse razpoložljivosti besedila in njegove manipulabilnosti definirajo licence cc
• Open Access Slovenia - free OA
• odprti dostop - libre OA
• wikimediji - CC-BY-SA 3.0 in GFDL
• zlati prosti dostop (gold access) - prosti dostop zagotovi založnik
  • ponavadi recenzirani revijalni članki
• zeleni (green OA) - poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij
  • predobjave (članki pred recenziranjem) ali poobjave
• sivi dostop (grauer Weg) - težko dostopni
• hibridni dostop - zastonj spletnegi dostopi in plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni prosti dostop - prosti dostop po omejenem obdobju embarga (recimo v zamiku enega leta po objav)
• platinasti prosti dostop - avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji
• izkoriščevalske/plenilske revije - avtorjem drago računajo
• ad hoc založbe - za majhen denar objavljajo in postavljajo v prosti dostop vse, tudi razprave sumljive vrednosti

ZALOŽBE

• izraz založba pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, za nastanek publikacij so založile denar, v izdaje so investirale in potem živele iz profita, ki ga je prinesla prodaja
• založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam (navijamo za knjižnice)
• predatorske založbe - izdajajo ogromno znanstvenih člankov in jih na splet postavljajo po prencipu tlatega prostega dostopa, skrbijo za vidnost in reklamo
• zaupanja vredna: teme so aktualne, avtorji, uredniki in recenzenti so znanstveniki, zaposleni na univerzah, znakov uredniškega diletantizma ni, članki so opremljeni z DOI

REPOZITORIJI

• najočitnejši dokaz o vplivnosti znanstvene objave je število citiranj
• Googlova analiza obiska (Google analytics)
• Potemkinovo vas - lažno, olepšano prikazovanje realnosti
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti, vplivu objav
• kanadski projekt PKP (public knowledge project) - odprtokodni program za organiziranje konferenc, izdajanje monografij in serijskih publikacij, ter OHS za indeksiranje spletnih virov
• znanja ne smemo obravnavati na enak način kot materialne dobrine
• slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
• glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• SA share-alike
• avtorji do zdaj za objave niso plačevali, ker so izhajanje zagotavljale državne subvencije
• opažajo porast člankov v tujih jezikih, kar poveča stroške
• maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih

VAROVANJE ZASEBNOSTI

• avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja:
  • velikost (koncern, korporacija, multinacionalka, trust)
  • prihajajo iz Amerike (premočna konkurenca domačim podjetjem te vrste)
  • digitalna tehnologija
• simbolni sovražnik jim je Google (dogovor z nemškimi knjižnicami za zajem podatkov o izposoji)
• posamezno = zasebno NE!
• skupno = javno NE!
• varhi človekove zasebnosti:
  • želijo vse ugodnosti, ki jih prinašajo nakopičeni osebni podatki
  • otepajo se nadzora med seboj (nadzorovanost pomeni izgubo osebne svobode in zlorabe)

KREDIBILNOST

• = zanesljivost
• avtorju smemo zaupati kadar gre za uveljavljenega strokovnjaka, ker si ne sme privoščiti zavajanje bralca
• status pisca preverimo v njegovi bibliografiji, njegovo mesto pa na Sicris-u
• venetska teorija - avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev
• Sokalova potegavščina: podtik zmedene pisarije v uredništvo univerzitetne revije
• amater/diletant - pisec, ki v stroki ni odma oz. ni doma na profesionalen način
• mlajši avtorji imajo sicer manj življenjskih izkušenj, so pa bolje teoretično podkovani in znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu, o katerih se starejšim ne sanja

AKTIVIZEM

• humboldtovska vera - izvir akademskega dela je gola znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter
• je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist; med drugo vojno so aktivist rekli političnim delavcem OF na terenu
• levi in liberalni nazori in gibanja
• ne pomeni nujno da imamo opravka z naprednimi družbenimi gibanji
• aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci
• ne mara statistike, ker jo je lahko zlorabiti (v resnici je ne mara, ker v črno-bel svet prinaša sivino)
• kritična refleksija = aktivictični diskurz NE!
  • (odmik od predmeta opazovanje)

AVTORSTVO

• inštitucionalna vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco
• samozaložbe - kadar avtor ne zaupa nobeni ugledni založbi
• prednosti in slabosti starosti gradiva:
  • + že prestali kritično presojo in so zato zanesljivi
  • - ne smemo zaupati samo zaradi starosti
• znanstveno verodostojne so tiste informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene

STROKOVNO RECENZIRANJE

• peer reviewing
• postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
• recenzenti delo:
  • sprejmejo
  • zavrnejo
  • sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami
• nepotizem - preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov
• slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec
• dvojna slepa recenzija - recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave
• Recenzijski postopek ima tri možne izide:
  • sprejem članka,
  • njegovo zavrnitev
  • pogojni sprejem (največkrat ta izbira)
• obrazec za recenzijski postopek:
  • tip članka
  • tematsko področje
  • ustreznost naslova
  • obseg članka v znakih
  • če manjka kakšen nujni del članka
  • pri člankih v tujih jezikih se glede na uredniško politiko in značaj besedila odločajo, ali naj bodo objavljeni v tujem jeziku ali v prevodu
  • jezikovna plat članka
  • slog članka
  • primernost terminologije
  • tehnična plat članka
  • izbira teme
  • metoda
  • reference
  • napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti

PRAVOPIS

/

LOČILA

• vezaj (-)
• pomišljaj (–)
• dolgi pomišljaj (—)
• le-ta (tale) - samo za pisna besedila
• dolgi pomišljaj za členitev dolgih odstavkov (nestičen le med povedmi)
• srednji narekovaji (»«) - v besedilu
• dvojni zgoraj (") - potrebujemo ga tudi v izvirni kodi, ko z njim opremljamo povezave na zunanja spletna mesta v wikijih
• spodaj zgoraj („“) - slovenski
• enojni (' ') - samo za označevanje pomenov besed
• pri podvajanju se izognemo s kratico t. i. in izpustimo narekovaje
• dvopičje (:)- levostično (pazi Cobiss!), pri naštevanju odveč
• tropičje/tripičje (...) - alternativa vezniku itd., pred njim ni vejice, je nestično
• vprašaj (?)
• klicaj (!)
• podpičje (;) - pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka
• pika (.) - kratki podnapisi nimajo pike, daljši, ki spominjajo na stavčno strukturo jo imajo

VELIKE ZAČETNICE

• naslovi kolon
• začetki vrstic v tabelah
• znotraj celice z malo (razen ko gre za stavke ali imena)
• alineje le kadar imamo stavčno obliko

DRUGO

• spol se po pravilu veže na osebek
• če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka

DIGITALNA PISMENOST

/

FORMATI BESEDIL

• txt pomeni golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo (rtf, odt nekomercialna različica doc, docx)
• htm ali html je spletno besedilo
• pdf je natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic
• slikovni format

BESEDILO V WIKIJIH

• za odstavek pustimo eno vrsto prazno
• enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
• naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)
• ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’
• povezave napravimo z oglatimi oklepaji [[Ljubljana]]; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni, in kličejo k pisanju; kadar beseda, ki jo želimo polinkati, ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, in drugič, za navpičnico, v ustrezni skladenjski obliki: Pesnik se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].
• sliko vstavimo preko menija
• v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s {{COBISS|ID=nnnnnnn}}, okvirček za avtorja s predlogo {{infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo {{infopolje knjiga}}, razprti tisk z {{razprto|aaaaaaa}}, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
• oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
• presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom
• v wikijih delujejo tudi ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
• <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

VAJE V WIKIJIH

• preintenzivno členjenje na odstavke
• mašila
• prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
• dobesedno prevajanje iz tujih jezikov

SPOROČANJE POPRAVKOV IN KOMENTARJEV

• naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo
• pisec se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval in katere ne
• ne uporabljaj pdf. formata

NAVAJANJE

/

ČEMU SPLOH CITIRAMO

• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
• v strokovnih spisih so sklici grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani
• vire citiramo po abecedi
• v 80. letih letih 20. stoletja so avtorska dela prehajala v javno last 50 let po avtorjevi smrti
• informacije (znanje, vednost, objave) so postavili v pravni kontekst industrijske družbe in jih opredelili kot intelektualno lastnino in podaljšali njihovo pot do proste uporabe na 70 let po avtorjevi smrti (dela, ki 29. aprila 1995, še niso bila v javni lasti)
• kolikšen mora biti citirani del, da postane njegova raba plačljiva, ni zapisano nikjer in se presoja po občutku
• v akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 % (ampak se tega nihče ne drži)

PREPISOVANJE

• o plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave
• pravno se sankcionira le v primerih, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje (tekst še ni v javni lasti)
• intelektualna kleptomanija - parazitiranje na temah kolegov ali o sovražno prevzemanje tem
• plagiatorstvo je težko dokazljivo

CITATNA INDUSTRIJA

/

CITATNI INDEKSI

• Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pogosteje citirane objave od manj citiranih
• različni citatni indeksi:
  • SCI (Science Citation Index),
  • SSCI (Social Sciences Citation Index - citati iz 3000 revij)
  • AHCI (Arts and Humanities Citation Index - 1700 revij)
  • Scopus (20.000 akademskih časopisov, 50 milijonov člankov)
  • WoS (Web of Science)
• google scholar - zajema več virov (po letu 2008)
  • h-indeks - razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
  • i10-indeks - število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane
• Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI, in izgubila na svojem strokovnem ugledu

FAKTOR VPLIVA

• številka, ki kaže stopnjo uglednosti (vplivnosti znanstvene revije)
• dobijo ga tako, da število citatov (ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih) delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek (višja kot je številka, več je vredna revija)
• slabost: meritve so kulturno pristranske
• prisilno citiranje - uredniško pogojevanje objave z zahtevo, da avtor citira predhodne članke v reviji (predvsem mlajše revije)

SLOVENSKE ZNANSTVENE REVIJE

• na Slovenskem:
  • Primerjalna književnost
  • Slavistična revija
  • Dve domovini
  • Jezik in slovstvo
  • Razprave SAZU
  • Studia mythologica Slavica
  • Knjižnica
  • Phainomena
  • Acta Neophilologica
  • Traditiones
  • Slavia Centralis (Maribor)
  • Verba Hispanica
  • Otrok in knjiga
  • Sodobnost
  • Dialogi
• v tujini:
  • Slovene Studies (ZDA)
  • Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
  • Slavia Meridionales (Varšava)
  • Slavica tergestina
  • Slavistika (Beograd)
  • Pamiętnik Słowiański
  • Wiener Slavistisches Jahrbuch

CITATNI SLOGI

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
  • letnica po naslovih del v kratkih sklicih
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
  • letnica takoj za avtorjevo ime
  • slabost:
    • kadar publikacija nima avtorja
    • kadar izhaja več let
• wikipedijski
• Bluebook
• ALWD
• ASA
• Vancouver
• Turabian
• MHRA

MLA-slog	Čikaški slog
Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk.	Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55 (3–4): 5–15.

Kratki sklic:

MLA-slog	Čikaški slog
(Perenič in Hladnik, »Branje Jamnice« 7)	(Perenič in Hladnik 2010, 7)

Primerjalna književnost	Slavistična revija	Jezik in slovstvo
(Božič, »Vrednotenje« 133)	(Božič 2011: 133)	(Božič 2011: 133)

Kratki navedek:

Primerjalna književnost	Slavistična revija	Jezik in slovstvo
Zoran Božič. »Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem«. Slavistična revija 59.2 (2011): 131–146.	Zoran BOŽIČ, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2. 131–46.	Božič, Zoran, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2. 131–146.

• najpomembnejše bibliografske enote:
  • avtor
  • naslov
• vrsta objave:
  • ime spletišča in datum spletne objave
  • kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi
  • naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku
  • naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji
  • naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

TEHNIKA CITIRANJA

• citat (navedek) = navedeno besedilo + navedba vira citata
• dobesedni navedek:
  • z narekovaji
  • grafično drugačen odstavek
• vir citata:
  • v oklepaju na koncu besedila
  • na koncu samo kazalka v obliki
    • opombe (pod črto na koncu strani, usmeri na seznam literature)
    • kratkega sklica (priimek letnica: stran−stran)
    • neposredna povezava na vir

OPOMBE

• sprva opombe pod črto na koncu strani
• ob prevladi čikaškega sloga se uvede kratke sklice v oklepajih, ki so navedeni na koncu dela

Tradicionalna opomba	Opomba s kratkim sklicem	Kratki sklic namesto opombe
Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«.1 1 Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič, JiS 50/1 (2014), 1–5.	Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«.1 1 (Bjelčevič 2014: 5).	Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo« (Bjelčevič 2014: 5). Seznam literature Aleksander Bjelčevič. Verz in proza, vmes pa nič. JiS 50/1 (2014). 1–5.

• enciklopedični članki poopombljanja in dobesednega navajanja izjav ne potrebujejo
• njihova naloga je: povzeti, strniti in kompilirati predhodno vednost tako da je čim bolj pregledno
• zaporedje opomb mora bit od manjše k večji številki in na eno mesto se ne sme nanašati več opomb

KRATKI SKLICI

• pravilno: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
• narobe: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (Koblar 1984: 15)
• pravilno:
  • »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.)
  • »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).
  • »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
• narobe: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (85.)

OZNAČEVANJE NAVEDKOV

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami (namesto tega damo prvo črko v oglati oklepaj z veliko začetnico)
• odstavčno ločimo tako da odstavek zamaknemo v desno, zmanjšamo velikost pisave za 2 piki in skrčimo razmak med vrsticami na 1

OD KOD VSE CITIRAMO

• najprej se navede tiskani vir potem digitalni (navede se oba)
• posežemo po izvirnikih

VIRI IN LITERATURA

• delitev smiselna pri dolgih seznamih
• viri - gradivo, ki je predmet raziskave
• literatura - teoretični in metodološki pripomoček za raziskavo
• med viri najpogosteje navedeno leposlovje
• med literaturo pa strokovne razprave literarnovednega značaja
• primerni viri - rokopisni, tipkopisni ali tiskani (arhivsko gradivo)
• sekundarni viri - elektronski (preslikano arhivsko gradivo)

ZASLON IN PAPIR

• na splet lahko damo povezavo kadar citiramo in navajamo
• lahko iščemo s funkcijo ctrl + f
• ne na zaslonu ne na papirju ne navajamo celotnega URL-ja

ZGLEDI

• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot:
  • polni
  • ISBD (najkrajši zapis)
  • COMARC

KNJIGA

• *Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}
• izpustili:
  • glavo zapisa v krepkem
  • vezaje, ki ločujejo polja zapisa
  • podatek o kraju in imenu tiskarne
  • obseg strani
  • o ovitku
  • o formatu
  • naklado
  • univerzalno decimalno klasifikacijo
  • predledki pred in po dvopičju (v slovenščini je levostočno ločilo)
• doi pišemo če obstaja

KNJIGE NA BRALNIKU

• citiramo raje iz drugih virov kot pa iz bralnika

ČLANEK V ZBORNIKU

• v cobbisu zapis o članku in zapis o zborniku
• pika pred pdf-ikono - piko postavimo znotraj oglatih oklepajev in ne za njimi

POGLAVJE

• poglavje citiramo le kadar je avtorjev knjige več
• navajanje poglavja je enako navajanju članka v zborniku
• problem pri navajanju večknjižnih in večavtorskih izdaj (slovenska literarna zgodovina)

SPREMNA BESEDA

• Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. (COBISS)

RAZPRAVA V REVIJI

• Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82. {{COBISS|ID=50413154}}
• če želimo poudariti da je delo tudi na dLibu damo na konec citiranja povezavo
• lahko uporabimo ali kratico revije ali pa celo ime

ČLANEK V ČASNIKU

• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo
• pomembna sta datum in stran
• pred datumom ni ločil
• nadnaslov zapišemo za naslov (kot da je podnaslov)

ČLANEK NA DLIBU

• dve vrsti zapisa:
  • posamična avtorska objava (urejeni metapodatki)
  • cela številka v časopisu (podatke potrebno poiskati)
• članku ki v Digitalni knjižnici nima samostojega zapisa dodamo povezavo na konkretno številko ali celoten letnik revije

ENCIKLOPEDIJSKO GESLO

• urejanje brez metapodatkov
• avtorja ne navajamo
• nujni podatki so naslov gesla, naslov spletišča in datumi
• naslov gesla lahko zapišemo kot hipervezavo (kadar objavljamo na spletu, v natisnjeni obliki ne)
• Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
• najbolj idealno če vzamemo trajno povezavo
• samodejno začetek pišemo z veliko začetnico

FORUM

• splet navedemo le kadar ne pišemo v spletni objavi
• Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.
• naslov v glavi sporočila in uredniški naslov na vrhu strani se lahko kdaj razlikujeta

SPLETNI TEČAJ

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

BLOG

• včasih manjka ime avtorja, problem so tudi ugnezdena sporočila in naslovi rubrik
• datuma ni treba navajati, saj je stran sama datirana

ČLANEK NA SPLETIŠČU

• redko samo na spletu (ponavadi predobjava)
• če se članka razlikujeta to pojasnimo v opombah
• čo stran obstaja jo moramo navesti
• Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. COBISS
• :Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.

ZAPIS V PODATKOVNI ZBIRKI

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
• Na strani z zadetkom ni nobenega imena, na dnu začetne strani zbirke pa je podatek, da sta jo uredila Miran Hladnik in Primož Jakopin. Zato urednike strani dopišemo za naslov zbirke, tako kot počnemo z uredniki zbornikov

DIPLOMSKA NALOGA

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.
  • če se nahaja na Cobissu dodamo še sklic nanj
• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.
  • [Diplomsko delo] ker iz vpisa ni razvidno, da bi se nahajala na platnicah, če preverimo v fizičnem izvodu oklepaji niso potrebni

PROSOJNICE, VIDEO PREDAVANJA, ANIMACIJA

• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
  • povezavo opremimo z oznako ppt, pptx, prosijnice... da bralca opozorimo na vrsto datoteke
• Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.
  • indetiteta pri videu ni znana zato jo izpustimo

ZEMLJEVID

Zemljevidi:

• Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
• Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Geopedia:

• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.

Wikimedijina zbirka:

• Zemljevid 5: Novo kraljestvo v 15. stoletju pr. n. š. Wikimedia Commons 2010, zadnja sprememba 24. maja 2014.
  • avtorje redakcij ne navajamo
• Zemljevid 6: Ortografska karta Afrike. Wikimedia Commons 2009, zadnja sprememba 4. aprila 2013.
  • če na zemljevid pripelje klik, povezava ni potrebna
  • če podnapisa v slovenščini ni ga dodamo: {{sl|1=Ortografska karta Afrike}}

FOTOGRAFIJA

• Slika 1, Slika 2...
• slike iz Wiki imajo cc licenco
• objavimo lahko:
  • le tiste posnetke, ki so izrecno označeni kot javna last
  • tiste posnetke, ki sicer nimajo take oznake, vendar smo prepričani, da z objavo nikomur ne povzročamo škode
  • na Wikipedii lahko samo slike ki smo jih sami posneli in tiste ki so označene kot javna last
• avtorji dajo v javno last (freeware): Flickr, Instagram, Wikimedia Commons...
• dLib:
  • Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib
  • Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib
  • Slika 3: Zofka Kveder-Demetrović (1878–1926). Album slovenskih književnikov. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. 112. COBISS Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK; dLib
• stran v osebnem fotoalbumu:
  • Slika 4: Fotoalbum 171: Srne pa jelen. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
  • v knjigi: Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
  • uredništvo spletne strani: Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
  • večina posnetkov napravljena s strani nekoga, preslikal in uredil pa jih je nekdo drug: Slika 5: Pred 55 leti: Iz fotografskega arhiva študenta slavistike Silva Faturja. Miran Hladnik. Fotoalbum 207 15. okt. 2013.
• fotografske reprodukcije umetnostnih del:
  • Slika 6: France Gorše: Karel Mauser [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.
• fotografije na Wikimedijinih spletiščih:
  • Slika 7: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
  • fotografija stare grafike:
    • Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Bakrorez, med 1660 in 1673. Wikimedia Commons. (vzeto iz drugega spletišča kjerje objavljeo z licenco cc)
    • lahko bi citirali to stran: Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.
    • slika iz knjige ki je na Cobissu in dLibu: Slika 11: [Boj s Turki.] Bakrorez iz knjige Janeza Vajkarda Valvasorja Die Ehre dess Hertzogthums Crain: Das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses [...] Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes. Laybach: Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. Wikimedia Commons. COBISS dLib
  • fotografija umetniškega dela:
    • navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in podatke o lokaciji: Slika 12: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. Galeri220 -- Alma Karlin. Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.
    • če pod sliko ni urednega imena se vsak jezik sklicuje nanjo drugače
    • kadar slika nima naslova oziroma je naslov identičen z imenom datoteke, ga brez škode ohranimo samo v hiperpovezavi, sliko naslovimo sami v oglatih oklepajih, lahko pa navedemo tudi natančnejši naslov lista v albumu, v katerem je bila objavljena; naslova albuma nismo našli na sami sliki, ampak smo do njega prišli z raziskovanjem okolice: Slika 14: [Teloh.] Foto Miran Hladnik. Fotoalbum 215: Šivala je deklica zvezdo. 3. mar. 2014.

RISBA

• Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
  • če bi slika potrebovala dodaten opis ga dodamo v oglatih oklepajih takoj za naslovom
• Slika 14: Note with pin 3 clip art. Clker.com: Free clipart. 11. marca 2007, obiskano 2. 12. 2013.
  • če link zamre ga enostavno odstranimo

GLASBENO DELO

• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
• naslove glasbene klasike slovenimo

RADIJSKA, TELEVIZIJSKA ODDAJA IN FILM

• podatki o tvorcih se pokažejo prehitro da bi jih lahko zapisali, jih splih ni ali pa jih je preveč, zato uporabimo podatke, ki se pojavijo v napovedih programa, v spletnem arhivu medijskih hiš ali pa jih razberemo z digitalnih posnetkov
• Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC. (na prvem mestu urednica)
• Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932. (v ospredju novinar)

NAPAKE PRI CITIRANJU

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje (včasih je sicer potrebno, ampak kadar je pretirano znižuje raven verodostojnosti)
• citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker gre za javno dostopne podatke.
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali

NAVAJANJE NA WIKIPEDIJI

• statistika navajanja virov: 26 slovenskih wikipedistov vse od leta 2004 dalje
• slovenski (zgrešeni) napotki: založba pred kraj

ŽANRI

• vsakdanje sporazumevanje
• publicistični
• strokovni/znanstveni
• umetnostni
• znanstveno (temeljno/izvirno, aplikativno/uporabno, pregledno), strokovno in poljudnoznanstveno pisanje:
  • strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
• izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči

(strokovne ali znanstvene revije)

• poljudni članek: popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj

(častniki in nespecializirane revije)

• znanstveni prispevki: daljša od 200 besed in krajša od običajnega znanstvenega članka
• monografske publikacije (knjige)
• znanstvene objave
• škrbine do 10.000 znakov / 1500 besed,
• standardni članki do 25.000 znakov / 3700 besed (4 točke),
• članki v obsegu nad eno avtorsko polo 30.000 znakov / 4400 besed (9 točk).

Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:

• podatkovna zbirka
• poročilo o dogodku
• povzetek
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
• kritika (polemika, strokovna ocena)
• enciklopedijsko geslo
• esej
• predavanje (prosojnice)
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
• učbenik
• priročnik
• navodila
• razprava
  • pregledna znanstvena razprava
  • izvirna znanstvena razprava
  • strokovna recenzija

ŠOLSKO PISANJE

• referat
• esej
• diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• prvi namen izpolniti študijske obveznost
• to usmerja piščevo pisanje, želi ugoditi mentorju, držati se mora navodil

POPRAVLJANJE

• Lektura
  • popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
  • zatipkanine, pravopisne napake, slogovne pomenjkljivosti
• Korektura
  • odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
• Uredništvo
  • vrsta kompleksnejših opravkov z besedili
  • urednik - oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne
  • pogoji za avtorja: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb

KOMUNIKACIJA V STROKI

/

E-POŠTA

• problemi:
  • neodzivanje
  • za odgovor se ne zahvalimo
  • ne potrdimo sprejema pošte

SLOVARČEK BESED IZ NOVE PISARIJE

A

• anarhičen - neorganizirano, neurejeno
• analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
• atavističen - ???
• anglocentričnost - ???

B

• bohem - kdor živi neurejeno, ne oziraje se na družbene norme, navadno umetnik

D

• defetizem - mnenje, prepričanje, da je neko delo brezuspešno
• diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu

E

• ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
• eksistenca - materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti ali materialna osnova za življenje, za preživljanje

F

• fantazma - privid

G

• garnirati - okrasiti, obložiti

H

• habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli

I

• inercija - boriti se proti lenobi, nedelavnosti
• imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje
• inertnost - lenobnost, nedelavnost

K

• kanonizirana dela - ??? uzakonitev, kodifikacija
• kolofon
• kooperativnost - pripravljen sodelovati
• korifeja - veličina

L

• ludizem - umetnostna smer katere temelj je igra
• ludist - razbijalec strojev v 18 st, ta ki življenje jemlje kot igro

N

• nekrolog - kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega
• niansiran - lep, raznolik

O

• obskuren - obroben, čudaški, nenavaden

P

• paradigma - vzorec, primer
• parazitirati/piratizirati - biti zajedavec/nezakonito prisvajati ali razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo, širjenje ali prodajo
• plasirati - doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti
• penat - rimski bogovi
• postulat - zahteva, nujnost
• Potemkinova vas - lažno, olepšano prikazovanje realnosti
• pregnanten - jedrnat, zgoščen

R

• repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek

S

• srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi

U

• utilitaren - poudarja praktično uporabnost, koristnost
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

V

• valenca - psihološka vrednost predmeta,
• Venetska teorija - avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.
• voluntarizem - mišljenje, delovanje, ki daje volji prednost pred razumom, dejstvi