Uporabnik:Porcelan12

Mnenje o Slavistični reviji.

Ko nekdo omeni "Slavistično" revijo vsak pomisli na neko dolgočasno branje, ki ga profesor predstavi v prvem ali drugem letniku gimnazije in se ga večina mladostnikov kasneje nikoli ne loti. Sam pa moram priznati, da me je ta revija na policah šolske knjižnice pritegnila večkrat, a se nikoli nisem posebno poglobil v članke napisane s strani znanih imen s področja slavistike in slovenistike, saj sem navadno že na samem začetku naletel na nerazumevanje snovi obravnavane v prispevku. To me je jezilo, priznam, a sem revijo raje odložil in se nisem poglabljal v zahtevne teme. Tokrat je bilo drugače. Na mizi v predavalnici me je čakala Slavistična revija. Dobil sem jo v dar in o njej moram nekaj napisati. Ko sem jo prvič preletel, sem opazil kar nekaj (po)znanih ljudi, ki sem jih načeloma srečeval podpisane pod šolskimi učbeniki in priročniki. Ko sem prebral naslove določenih prispevkov so zveneli dokaj kompleksno in nekateri tudi zapleteno, a tokrat nisem bil več na gimnaziji, revije nisem mogel kar odložiti. Gnala me je neka vest, da je to moje področje, da je to smer, ki jo študiram in če hočem slediti izbrani stroki to enostavno moram prebrati. Lotil sem se prispevka Sorina Palige, Slovani, Romuni in Albanci v prvem tisočletju n. š. in bil sem navdušen. Kot ljubitelj zgodovine mi je bil članek zelo všeč in spoznal sem kompleksnost problema poimenovanja določenih jezikov v zgodovini in podobno. Dodati moram tudi to, da sem v tem članku in na sploh v celotni reviji naletel na številne neznane izraze, ki jih nisem slišal še nikoli in prav to mi je vzbujalo takšno radovednost, da sem brskal po internetu in za branje revije porabil skoraj tri dni, saj so se ves čas pojavljale nove tematike, o katerih sem hotel kaj več izvedeti. Sedaj menim, da je to dobra, težko berljiva, a zanimiva revija, ki jo je najbolje brati kar pri računalniku, saj takoj naletiš na kakšno neznanko, ki ti jo "stric" Google z veseljem razloži.

--Luka Kropivnik (pogovor) 16:10, 23. oktober 2014 (CEST)

Iščem literarno vedo.

V prejšnjem tednu (17. 10 – 24. 10) smo imeli za nalogo iskati literarno vedo. Resnično zanimiva in zahtevna naloga pred vsem zato, ker je to izredno težko najti, če se z literarno vedo ne ukvarjaš in veš kje iskati. Sam sem prebiral časopise, revije in nikjer nisem zasledil kaj v zvezi z literarno vedo, zgodovino in podobno. Povsod govorijo le o teh in onih politikih, kot da jih ljudje, bralci, še nimamo dovolj. Ker resnično nisem vedel kateri časopis še odpreti sem se odločil za splet. V iskalnik sem vtipkal slovenski literarni zgodovinarji in na wikipediji našel celo spisek vseh slovenskih literarnih zgodovinarjev.

Opazil sem, da je bil literarni zgodovinar Štefan Barbarič rojen 19.10 pred 94 leti. Ko sem nadaljeval z branjem sem spoznal, da je bil rojen v Prekmurju in je gimnazijo obiskoval v Murski Soboti in kasneje nadaljeval študij slavistike v Ljubljani in Budimpešti. Ko je diplomiral v Ljubljani je poučeval na gimnazijah v Ljubljani, Črnomlju in na Ravnah na Koroškem, kjer sem gimnazijo obiskoval tudi sam in mi je ta podatek dal le še več zagona, da sem raziskoval še dalje.

Štefan Barbarič je kasneje postal asistent za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa je predaval slovensko književnost in jezik na Filozofski fakulteti v Zadru. Bil tudi urednik tajnik pri Slovenski matici in je svoja dela objavljal v številnih časopisih in znanstvenih zbornikih. Njegovo zadnje delovno mesto je bilo v Slovanski knjižnici, kjer je bil ravnatelj. Seveda pa ne smemo mimo dejstva, da je bil prof. Barbarič dolgoletni predsednik Slavističnega društva Slovenije. Umrl je 30. junija 1988.

--Luka Kropivnik (pogovor) 16:34, 23. oktober 2014 (CEST)

Prvo srečanje z Novo pisarijo

Ko sem slišal, da bom predmet Uvod v študij slovenske književnosti študiral na računalniku me je zelo presenetilo. Bil sem naravnost zgrožen. Prišel sem študirati rusistiko in slovenistiko in ne informatike sem si mislil. Sam nisem računalniški tip in mi že najmanjša računalniška naloga predstavlja težavo, res se to morda sliši čudno, ampak jaz najraje pišem na roko, ker je to res moj izdelek – zaznamovan. Nova pisarija pa je tip učbenika, knjige, ki mi ni bila niti malo simpatična. Nisem videl platnic, nisem začutil listov, ni bilo vonja po knjigi … bil je le ekran. Tu ne štejemo več listov, ampak ekrane in ko sem se prvič lotil branja sem se počutil res čudno … berem knjigo, ki je v celoti napisana le na tem portalu in je dostopna vsem, kar je sicer dobro, ampak kar kliče po tem, da jo nekdo vzame in uporabi v svojih delih na način »copy – paste«. Glede same vsebine se ne bi posebej poglabljal, ker je to strokovna literatura, ki mi je sicer kar všeč, pisana je tudi dokaj razumljivo, ampak mislim, da nisem dovolj usposobljen, da bi jo vrednotil, lahko pa rečem, da me zelo pritegne, saj mi je vsebina zelo zanimiva. Kakorkoli pa bi vseeno predlagal, da bi se v prihodnosti dala natisniti, res je, da s tem izgubi svoj čar, da si z enim klikom že pri nekih drugih informacijah, tu pred vsem mislim hiperpovezave, ampak je to vseeno izvedljivo tudi na način, da bi se knjiga brala tako v tiskani kot tudi elektronski obliki. Tu mislim tako, da bi jo brali hkrati in da bi elektronska služila bolj preverjanju določenih izrazov in želji po globljem znanju, medtem ko bi tiskana verzija pomenila izhodišče in bazo za študij predmeta.

--Luka Kropivnik

Vsebina Obdobja 33: Recepcija slovenske književnosti

• Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost; (literarna veda)

• Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide; (literatura)

• Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu; (literarna veda)

• Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija; (literarna veda)

• Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini; (literarna veda)

• Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost; (literarna veda)

• Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu; (literatura)

• Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti; (literarna veda)

• Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu; (literatura)

• Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze; (literatura)

• Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju; (literarna veda)

• Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca; (literarna veda)

• Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije; (literarna veda)

• Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського; (literarna veda in jezikoslovje)

• Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP; (jezikoslovje)

• Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta; (literatura)

• Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991; (literatura)

• Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic; (literarna veda)

• Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999); (literarna veda)

• Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije; (literatura)

• Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji; (literarna veda)

• Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine; (literarna veda)

• Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren; (literarna veda)

• Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil; (literarna veda)

• Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka; (literatura)

• Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem; (literarna veda in jezikoslovje)

• Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole; (literarna veda)

• Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti; (literarna veda)

• Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki; (literarna veda)

• Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj; (literarna veda)

• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano; (literarna veda)

• Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino; (literatura)

• Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku; (literarna veda)

• Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko; (literarna veda in jezikoslovje)

• Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem; (literarna veda)

• Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih; (literarna veda)

• Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku; (literarna veda)

• Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset); (literarna veda)

• Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja; (literarna veda)

• Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša; (literarna veda)

• Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka; (literarna veda)

• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi; (literarna veda)

• Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik; (literarna veda)

• Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja; (literarna veda)

• Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal; (literarna veda)

• Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti; (literarna veda)

• Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela; (literarna veda)

• Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem; (literarna veda)

• Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana; (literarna veda)

• Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji; (literarna veda)

• Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji; (literarna veda)

• Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori; (literarna veda)

• Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih; (literarna veda)

• Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije; (literarna veda)

• Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti; (literarna veda)

• Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom; (literarna veda)

• Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti; (literarna veda)

• Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije; (literarna veda)

• Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo; (literarna veda)

• Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský; (literarna veda)

• Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost?; (literarna veda)

• Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem; (literarna veda)

• Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja; (literarna veda)

• Janez Vrečko: Novo branje konsov; (literatura)

• Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora; (literarna veda)

• Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija; (literarna veda)

• Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki; (literarna veda)

• Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti; (literarna veda in jezikoslovje)

• Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost; (literarna veda in jezikoslovje)

• Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše; (literarna veda)

--Luka Kropivnik

Delo s SlovLitom

10. avgusta 2012, je dr. Peter Weiss na portalu Slovlit opozoril na izid nove številke Jezikovnih zapiskov. Lepo se je zahvalil vsem sodelujočim: piscem, uredništvu, tehničnim urednikom, recenzentom, grafičnim oblikovalcem in vsem drugim. Opozoril je tudi to, da je uredniški odbor zapustil France Novak, ki ga je nadomestila Mateja Jemec Tomazin. Zahvali se mu za dosedanje delo in ga povabi k nadaljnjemu sodelovanju s prispevki. V tej številki je govor tudi o dveh jubilantih – profesorju Dušanu Čopu, ki je leta 2011 praznoval 90 – letnico, in o akademikinji Antici Menac, ki je prav tako praznovala 90 – letnico julija 2012. --Luka Kropivnik