Uvod v študij slovenske književnosti

Nova pisarija – zapiski

Pismenost

obvladovati znakovni sistem za komunikacijo (sprejemanje+tvorjenje info)
pismenost je danes civiliziranost
starejši ljudje lepša stavčna struktura in slog; mladi IT pismeni
interaktivnost
specialne pismenosti
splošna pismenost
PISA: Slovenija kar slaba (bralna pismenost!)
pojem pismenosti se spreminja
razvoju tehnologije se ne upirati, raje obrniti sebi v prid
nov velik medij: blogi (piše več ljudi kot knjige)
aktivno pišočih 4 % pri nas --> aktivno pismeni
manj izobraženi ne zaupajo napisanemu

Informacijska družba

socialna paradigma današnjega časa, nadomešča ind. družbo
socialna omrežja, fanovska kultura, participativna kultura ...
tiskana knjiga se bo ohranila, a z drugačno funkcijo (za branje bo vse bolj e-knjiga)
neumno imeti odklonilen odnos do IT

Wikiji

od 2001
lahka dostopnost, prostovoljnost, kooperativnost, enciklopedičnost
splet kot prostor oblikovanja in objavljanja
wikimedia = wikipedija + wikivir + wikiknjige + wikiverza + wikislovar + zbirka + ...
spletna tehnologija 2. generacije
jezikovna entiteta obstaja le, če je na wikipediji
Kornaieva kategorizacija
290 jezikov ima wikipedijo
30 milijonov gesel
Slovenci relativno aktivni
CC
nevtralno stališče piscev
načelo vsi za vse

Wikiji in šola

močno pedagoško orodje
seminarji, projekti
šola kot prisila in wikiji kot prosti čas --> ni jasne meje
šola in svet realne strokovne komunikacije
koristi in problemi (a ti so vedno)

Avtor

avtor v središču do 60. let
potem besedilo
v 80. letih fokus na bralca

Motivacija za pisanje

ne pisati le zase
ne speljati komu teme
bolezensko: skribomanija, grafomanija
vzvod naj bo radovednost
treba gledati interes, dojemanje publike
bralec naj se ne "matra" med branjem
ideal je kreativna družba - veliko posameznikov piše, objavlja
4 pismenosti: vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno+znanstveno, publicistično

Izbira jezika

maksimalno upoštevati namembnika
slovenska književnost --> slovenski jezik
izvlečki, povzetki v tujih jezikih

Izbira teme

vse več izbire, težko izbereš točno to, kar potrebuješ
tudi to, česar ti ne izbereš, pomaga komu drugemu
moderne teme z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo ...
včasih je dobro, da študent sam izbere temo, včasih ne (če ni radoveden, ga nič ne pritegne takoj)
raje delati z neznano temo, jo spoznati
ni dobrih in slabih tem
laže dobiti finance na razpisih, če se tema zdi relevantna

Usoda avtorstva

posebna zakonodaja
včasih avtorji elita, glavni za tekst
nekateri še danes želijo to
težja dosegljivost NE vodi v večjo zaželenost

Soavtorstvo

ne kritika, ampak sodelovanje
Wikiknjige ne delujejo tako kot Wikipedija
6 pravil

Objavljanje

na spletu preprosto
postaviti besedilo
objaviti besedilo
vidnost besedila v iskalniku
Wikiverza ni namenjena vsem
zakonodaja se spreminja
pravna praksa zgrešena - prednost zasebnosti namesto informiranosti

Množični um ali pametna množica

kolektivna pamet, zavest; pametna drhal; virtualna množica
način organiziranja znanja v informacijski družbi
znanje kot javna dobrina (sv. Avguštin)
Jaron Lanier
wikiji zastonj
crowdsourcing

Avtorske licence

besedilo je intelektualna lastnina

Creative commons

free culture
4 vrste
spremenljive licence
najsodobnejša verzija 4.0

Copyright

ščiti izvirna avtorska dela
ne preprečuje dostopa do objav
ščiti pred materialno škodo lastnika
problematičnost
ne upošteva nematerialnosti
zaščita še 70 let po avtorjevi smrti
avtor lahko proda/odstopi pravice/delo
izvedena dela

Bralec

Prosti dostop

danes pričakuje, da bo vse prosto dostopno
plačljivi muzeji, knjižnice, knjige ...
zastonj stvari na spletu pogosto itak narejene z davkoplačevalskim denarjem
institucije in zakonodaja ovirajo dostop do znanja
znanstveni prispevki pogosteje zastonj kot literarni
open access (OA)
blaga ovira: registracija, prijava
druge ovire (slab vmesnik, ne gre kopirat teksta, iskat po tekstu)
tisk je drag - četrtina stroškov objave --> nima prihodnosti
ene založbe dajo OA, ampak avtorjem mastno zaračunajo

Založbe

založniki naj dojamejo, da se splača dat stvari zastonj na splet
treba pomagat človeku do izobrazbe, potem šele lahko ravna po pameti
družba kreativnih ljudi ovirana zaradi plačljivih informacij
bralec ni potrošnik, tu so višji cilji
založba kot ugled --> strah pred samozaložbo
dobri uredniki ne potrebujejo založbe (Slavistična revija)
predatorske založbe

Repozitoriji

branost pomembna za sofinanciranje
zastonjski števci dostopa, Google analytics
prosta dostopnost => večja branost, vpliv
plačevanje spletnih objav v okviru naročnine na internet sprejemljivo
subvencioniranje knjižnic (skrbijo za repozitorije)
repozitoriji slovenskih univerz združeni: Nacionalni potral odprte znanosti
CC zahteva priznanje avtorstva (BY), share-alike (SA), lahko tudi NC (ampak NC ni za na wikije)
Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost vse na spletu zastonj

Varovanje zasebnosti

marsikdo vidi le možnost zlorabe, ne pa plusov
tudi v vasi vsi vedo vse
nevarna je politična zloraba podatkov
spremembe v dojemanju zasebnosti --> treba prilagodit zakonodajo
Zakon o varovanju osebnih podatkov šel predaleč

Kredibilnost

danes objavljanje vsakomur dostopno
moramo sami presojat o verodostojnosti objav

Aktivizem

objektivno raziskovanje praktično nemogoče - raziskovalčevi interesi
slabe razprave o literaturi: literarna besedila le za zgled, ne v središču
aktivistično javno delovanje kontaminira znanost (ne statistiki, brez dejstev, ki jim je ustrezajo)
aktivizem ni isto kot kritična refleksija
kliktivizem

Avtorstvo

inštitucialna vezanost avtorja (inšt. zavirajo objavo prelomnih odkritij; alternativa so revije, samozaložba)
starost dokumenta (starejši že prestal kritike, a so lahko napake)
letnica objave vpliva na dojemanje, datum marsikaj pove (3. 12. ali 8. 2. je sumljivo!)
presoja verodostojnosti (ali se je stroka odzvala, preveri vir, avtorja)

Strokovno recenziranje

utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih od nekredibilnih informacij
recenzent je strokovnjak s priznano kompetenco za področje recenziranja
s tem znanstvena skupnost vzdržuje nivo
aktualno šele v zadnjih desetletjih (več objav, vsi objavljajo)
tudi recenzenti se motijo
alternativi: javno recenziranje, slepa recenzija
besedilo se da anonimizirati
trije možni izidi (sprejem, pogojni sprejem, zavrnitev)

Pravopis

Ločila

razlika med vezajem, pomišljajem, dolgim pomišljajem (angl. long dash)
"le-ta" samo ustno
filozofi povzročajo probleme: velika začetnica, vezaji, narekovaji
slovenski narekovaji
dvopičja pred naštevanjem ni

Velike začetnice

naslovi kolon v tabelah z veliko
ignoriraj filozofe

Digitalna pismenost

Formati besedil

txt
doc, docx, rtf, odt
htm, html
pdf
brez končnice (wikiji, Academia.edu)

Besedilo v wikijih

obstaja vadnica
članki škrbine so na "Seznamu nalog na Portalu občestva"
v meniju lahko izbereš "Sledi spremembam"

Navajanje

Čemu sploh citiramo

izkažemo načitanost, poznavalstvo
bolj prepričljivo
večja razumljivost
nič citiranja ni dobro, preveč tudi ne

Prepisovanje

plagiatorstvo
sodno preganjano le, če so še avtorske pravice
včasih lenoba, včasih načrtno prilaščanje tujega
problem širjenja govoric (ni pa strokovnih razprav)

Citatna industrija

Citatni indeksi

Citation index: bibliografska podatkovna zbirka – iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
ločeni indeksi po področjih (SCI, SSCI, AHCI, Scopus, Web of Science ...)
avtomatski, a nezanesljiv Google Scholar (Učenjak)

Faktor vpliva

angl. impact factor (IF)
število, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
Thomson Reuters
izračun povprečne citiranosti na članek, odzivnosti, povpr. starosti citiranih virov ...
meritve žal kulturno pristranske
ni razlike med člankom in recenzijo
ponekod nemoralni triki, da bi bila citiranost večja
predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani (PageRank, spletni pajek)

Slovenske znanstvene revije

seznam v Novi pisariji :)

Citatni slogi

MLA in čikaški največkrat uporabljena
vsak slog ima pluse in minuse
ime avtorja bi res moralo biti pred priimkom
slogov je nešteto

Tehnika citiranja

citat je iz dveh delov: navedeno besedilo + navedba vira

Opombe

danes večinoma nepotrebne (sklici)
le pri delu, ki ga ni na seznamu literature

Kratki sklici

"prav tam" in podobno se opušča zaradi avtomatskega preštevanja navedb
v oklepaju ni pike

Označevanje navedkov

narekovaji
odstavek in drugačen črkovni rez
izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
navedek začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju

Viri in literatura

vir: gradivo, ki je predmet raziskave
literatura: pripomočki za raziskavo

Zaslon in papir

vse se seli na splet
tisk še vedno cenjen
spletna publikacija je cenejša
na spletni strani danes veliko več kot na tiskani
prednost spleta so neposredne povezave (linki)
nikoli ne prilepimo celih URL-jev!

Napake pri citiranju

navajanje nezaslužnih/sebe
nenavajanje zaslužnih
poznavanje referenc le ene "šole"
citiranje zaradi citiranja (nepotrebno)
navajanje (samo) http-jev
če pri spletnem viru obstaja tudi tiskana izdaja in je ne navedemo
navajanje zgolj naslova leksikona (brez naslovov, avtorjev gesel)

Navajanje na Wikipediji

Wikipedija je obsežna --> pravila obnašanja za urejenost, verodostojnost
obstaja stran Navajanje virov (26 Slovencev po zgledu ang. dokumenta)
ne navajaj wikipedijskih člankov (lahko vse polinkaš)
prepoved sklicevanja na lastne raziskave
vsi standardi sprejemljivi, a se stremi k poenotenosti znoraj članka
"eksotika" slovenskih napotkov: založba pred krajem ipd. (potrebne spremembe)

Žanri

izvirni znanstveni članek
pregledni znanstveni članek
strokovni članek
poljudni članek
drugo (poglavje v monografiji, spremna beseda, predgovor, polemika, intervju, bibliografija, kazalo, katalog ...)
najuglednejši status imajo monografije (inovativna dela)
za plezanje po akademski lestvici le znanstvene objave
glej žanre s statusom strokovnega pisanja!

Šolsko pisanje

referat, esej, diplomska naloga
namen: izpolnitev šolske obveznosti (za oceno)
pisec želi ugoditi mentorjevim pričakovanjem (se drži njegovih navodil)
poudarek na izbiri referenc

Popravljanje

lektura (ni angleške ustreznice)
korektura (angl. proofreading; danes se združuje z lekturo)
uredništvo (usklajevanje besedil za objavo, določitev zaporedja tekstov v publikaciji)

Komunikacija v stroki

E-pošta

od 1961 oz. od 80. let
odzivnost
pravopis
preusmeritev vsega na en naslov
obsežne priponke na splet
normalni formati datotek
odgovori vsem?
primeren nagovor, pozdrav, podpis
naslov pomenljiv, specifičen
Google groups
pazi na ime datoteke v priponki

Socialna omrežja

z njimi se spreminja tudi znanstvena komunikacija
FB za promocijo, povezanost
akademiki se premalo vključujejo v javno debato

Tvit

140 znakov
zabava, tudi politika in stroka
veliko retvitov, komentarjev
34 % v angleščini
javni intelektualci --> širjenje vplivnostnega kroga
ista tema = isti #
v stroki za promocijo, diseminacijo objav
citiranje: cel tvit + uporabnik + Twitter datum.

Drugo

najuporabnejši LinkedIn

Zagovor

včasih glavni mentor, zdaj komisija
v Novi pisariji cel scenarij

Literarna kritika

samo v demokraciji
upoštevaš publiko
subjektivna
polemičnost
vpliv časa (ni trajne veljave)
jasna, prepričljiva, poučna, zabavna
ni isto kot strokovna kritika!

Enciklopedijski članek

jedrnatost
na wikijih nujno sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost

Biografski članek

glej Novo pisarijo, ker je naveden kup navodil za izboljšanje članka

Članek o knjigi

če je naslov že zaseden, dodaš avtorja v oklepaj
pozetek dogajanja (do 500 besed)
glavne obesede, kraj, čas, zakaj, kako se konča
dobrodošla fotografija naslovnice
žanr, tema, ključne besede
povezati članke na isto temo v različnih jezikih

Učbenik

izvor je priprava na predavanja
dialoškost, povzemanje, ponavljanje, poenostavljanje, naštevanje dejstev, formulično izražanje
privlačen izgled
skupinsko avtorstvo
povezovanje v serije
vreden polovico znanstvene monografije (nespoštovan)

Strokovni blog

področni/tematski/osebni
WordPress, Google Blogger, Blogos ...
za "javne intelektualce"
ime od 1997
bolj publicistični kot znanstveni
ažurnost
jih moraš tudi citirati
večja povezanost znanstvene skupnosti

Spletni forum

od 2. pol. 90. let
orodje za vzdrževanje znanstvene skupnosti
arhiviranje sporočil
izpostavljeni aktivizmu, nadležnosti, žaljivosti; zato zaželen moderator
SlovLit od 1999, 1650 naročnikov, 800+ sporočil letno

Slog

Sestavni deli

poleg avtorjevega imena sta navadno še institucija in njegov e-naslov
literarnovedna razprava se navadno začne s pregledom že napisanega o tem
IMRAD (UMRIS): uvod, metoda, rezultati, sklep --> ni v veljavi za deskriptivna področja

Naslov

radikalni povzetek teksta
ne predolg, ne starinskih izrazov ...
lahko tudi podnaslov

Izvleček

predmet raziskave + metode + rezultati + sklep
100 do 150 besed
vse v enem odstavku
ni sklicev, opomb
manjše črke, manjši razmik
je vodilo pri pisanju razprave
pomeni prvi vtis, po njem se bralec odloči za nadaljnje branje ... ali pa ne

Ključne besede

ožja predmetna področja
kračina

Kazalo vsebine

ne preveč ne premalo poglavij
kratki naslovi poglavij
izbris na wikijih: _NOTOC_

Povezave

ločijo spletne objave od papirnatih
lahko nadomeščajo imenska, stvarna kazala
tudi na seznamu literature, v kazalu vsebine

Napake

Gostobesednost

brez nepotrebnih besed

Nerazumljivost

je slogovna napaka
lahko zavaja

Pomanjkanje konteksta

včasih ni teze
strokovnjak je tisti, ki ve, kako priti do informacij in kako jih postaviti v kontekst
nasilno posploševanje

Manierizem

sklenjeno, kompaktno besedilo
v strokovnem pisanju ni prostora za osebni slog
ne rabi biti povzdignjeno nad običajno rabo (zategadelj?!)

Slogovna ubornost

pretirano ponavljanje posameznih izrazov
malomarnost/nezavednost

Pristranskost

v pomoč je delo v timu
benigno
maligno (ideologije)
namigovanja z oklepaji

Terminologizacija

pretirana skrb za pravilna poimenovanja
termin včasih nima prave zveze s predmetom
moteča nasilna terminologizacija zadev, ki se dajo normalno razložiti z vsakdanjimi izrazi
moteča tudi malomarna raba terminov
naučiti se slovenske izraze v zvezi z računalništvom

Spol in število

včasih? nevtralni spol moški
1. oseba ednine, če ne zveni samovšečno --> sicer 1. oseba množine
v skrajni sili 3. oseba ednine

Mentalno brambovstvo in servilnost

domače : tuje
najti pravo razmerje

Govorna prezentacija

ena stran = cca. tri minute
ne enači predavanja s člankom
prilagajaj se situaciji
imej plan B, C, Č ...
publika si bolj kot vsebino zapomni vse ostalo
vedeti moraš, kaj želiš sporočiti
dobrodošle prosojnice

Prosojnice

v pomoč govorcu in publiki
lahko tudi zavedejo
ne preveč teksta
bolj za naštevanje
pečakuča, da ne bi bilo dolgočasno, dolgovezno
pripravi se, da morda ne bo delovalo
meja dobrega okusa (barve, slike, fonti ...)

Vizualizacija

barve, slike, grafi, tabele, zemljevidi, zvok, video
na spletu zastonj, zato bolje
za boljše in hitrejše razumevanje ter pomnjenje

Fotografije

dobre za vizualno-prostorsko mišljenje
primerno znanstveno orodje
avtorstvo zelo pomembno in občutljivo
fotografij ne objavljamo samostojno (kombinacija z besedilom oz. več fotografij)

Licenciranje fotografij

na Wikimediji zelo komplicira pravna regulativa
kjer ni zadrte zakonodaje, velja svoboda panorame
antipromocija Slovenije ...

Fotografiranje kulturne dediščine

Zakon o varstvu kulturne dediščine
greni življenja, gre do absurdov
diskriminatoren, kulturno škodljiv zakon
kot da nam je naša kultura hudo odveč

Nalaganje na wikije

vse prek Wikimedijine zbirke
izpolniš obrazec
opis, viri, licenca
licenca, ki pride v poštev: poštena raba

Infografika

grafi že od 18. stoletja
drugače nemogoče obvladati toliko podatkov
infografika podatke prikaže na preprost, pregleden način
statistični podatki iz podatkovnih zbirk
če so grafi v literarni vedi, gre za empirično literarno vedo

Tabele

MS-Office Spreadsheet
tudi v wikijih lahko narediš tabele v html-kodi
naslov je pod tabelo, razen če je v prezentaciji
besedilo v okencih tabele ni obojestransko poravnano

Grafikoni

legenda
grafikon (histogram, tortni, črtni, korelacijski ...)
diagram (časovni, drevesni, omrežni, organizacijski, genealoški, Vennov ...)
kartogram, shema, piktogram
v članku je naslov nad/pod grafikonom

Zemljevidi

prvič v literarni vedi: Marja Boršnik (zemljevid Poljan)
literarni sloji na Geopediji

Besedni oblak

Wordle, Woyant tools

Iskanje

iskalniki vse boljši
SICRIS, COBISS: vsak avtor ima svojo kodo
ORCID: z registracijo dobiš kodo in izločiš objave, ki ti ne pripadajo
ISBN (EAN koda!)
ISSN
DOI

UDK

ima ga vsaka bibliografska enota v Sloveniji
0, 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9
drugi sistemi: SURS ima sistem KLASIUS; evropska klasifikacija FOS 2007 edina natančneje našteje literarnovedna področja

DOI

za lažji dostop do znanstvenih podatkov na spletu (URL se spreminja)
ni zastonj
zmogljivejši iskalniki ga postavljajo pod vprašaj

COBISS ID

vsaka pri nas registrirana objava
uporabno za wikije

Podatki in podatkovne zbirke

informacije so podatki ali dokumenti (dokument je v lit. vedi besedilo)
univerzitetni repozitorij ni odprt, zato so zaključne naloge FF na Arnesu
vse več javnih podatkovnih zbirk (Wikivir, Fran, Gigafida, Cobiss, Slovenska biografija ...)

Iskanje po dLibu

če ne najdeš po avtorju oz. naslovu, išči tudi po celotnem besedilu
če je preveč zadetkov, vtipkaj dodatne izraze/nize besed v narekovajih/omeji vire na levi stani

Seznami

neoštevilčeni in oštevilčeni
ne predolge alíneje
tudi kazalo je seznam
na prosojnicah
akumulacija, enumeracija
Wikipedija sama dela sezname, če ustrezno kategoriziramo
dolge sezname obdela računalnik

Digitalna humanistika

področje stika dveh kultur
literarna veda --> medijske kulturne študije
izraz od leta 2001
kulturomika (Googlov Ngram Viewer)
predmeti raziskave: zajem, obogatitev, analiza, interpretacija, razpečevanje in hranjenje, kolaboracija, meta HD-dejavnosti
odprta, sodelujejo, interdisciplinarnost
temelji na uporabi podatkovnih zbirk
tradicionalne humanistike ji marsikaj očitajo ... napeti odnosi!
v Nemčijo jo lahko študiraš
še veliko dela (digitaliziranih komaj 18 % knjig na svetu)

Empirične metode

deduktine
naprotno od teoretičnih
eksperimentiranje, opazovanje
prepoznamo po grafikonih, tabelah

Slovarček neznanih besed

Informacijska družba: socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča industrijsko družbo (=digitalna doba, računalniška družba)
Participativna kultura: vsi sodelujejo pri odločanju
Creative commons: licenca ustvarjalnega ljudstva
Pluralnost: številnost (v primeru informacij - da ni samo ena pravilna)
Hive mind: množična pamet
Peer: strokovni kolega
Smart mob: pametna drhal
Crowdsourcing: "množičenje" - veliko posameznikov deluje v korist skupnosti (vsak s svojim majhnim prispevkom)
Anahronizem: pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
Open access: prosta dostopnost (ni pa dovoljeno poseganje v vsebino)
Free content: prosta vsebina (lahko karkoli spremeniš)
Gold access: prost dostop zagotovi založnik (avtor plača stroške objave)
Green open access: prost dostop priskrbi avtor/njegov delodajalec
Grauer Weg - sivi dostop: publikacije, do katerih je težko priti
Platinasti prosti dostop: avtorji nimajo stroškov s publikacijo (plača država/institucija/mecen)
Repozitorij: prostor na strežniku za shranjevanje datotek
Kliktivizem (clicktivism): uspehi na politični sceni po zaslugi socialnih omrežij
Cingulum: redovniški pas
Verzalke: velike tiskane črke
Kapitelke: velike tiskane črke
Podlistek: kar je objavljeno pod stranjo (pod črto)
Faksimile: ponatis, ki izgleda kot original
Lamentacija: pritoževanje
Servilen: kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen
Travestija: smešna, a ni parodija, ker njen namen ni užaliti ali osmešiti avtorja
Elsevier: velika založniška hiša
Inertnost: lenobnost, ne preizkušaš novih možnosti
Slovenska biografija: skupno ime za Slovenski biografski leksion in Primorski biografski leksikon
PSD: Primorski slovenistični dnevi (organizatorji: Slavistična društva Koper, Nova Gorica, Trst-Gorica-Videm)
Koncizno: jedrnato, jasno, zgoščeno
Strokovna kritika: ocena strokovnih besedil
Participativna kultura: sodelovanje, timsko delo kot družbeni imperativ
Dunbarjevo število: max. št. stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko posameznik vzdržuje osebno (150)
Stroka (v smislu znanstvena disciplina): posamezno znanstveno področje
Strokovno (v akademskem svetu): kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
Izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
Pregledni strokovni članek: sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, jih nadgrajuje s svojimi stališči
Strokovni članek: že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo (v strokovni ali znanstveni reviji; strokovna je npr. Otrok in knjiga, zahtevnost in slog prilagojena bralcem te revije)
Poljudni članek: najpreprostejši; namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko
Lektura: popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
Urednikovanje: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
Lukrativen: donosen
Sinopsis: izvleček, abstrakt
Inštitucionalizacija: ustanovitev univerzitetnega predmeta, katedre ali oddelka, učiteljska in raziskovalna službena mesta
Majestetični plural: pisanje v 1. os. mn., čeprav si sam napisal nekaj
Svoboda panorame: freedom of panorama (FOP); omogoča objavo fotografij tistih del, ki stojijo na javnih mestih ali ponekod tudi v notranjščini javnih stavb, ne da bi bilo treba umetnika za to prositi
Diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
Vandalizem: poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena
Atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih (tj. pri komplikacijah z zakonodajo velika zaostalost, primitivnost)
Empiričen: podatki so bili pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
Infografika: oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij, znanja
Disambigvacija: razločitev pomenov
Kulturomika: področje raziskovanja, ki se ukvarja s kvantitativno analizo kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed/besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku (njeno osnovno orodje je Googlov Ngram Viewer)
UDK: univerzalna decimalna klasifikacija
DOI: Digital Object Identifier; standard za označevanje spletnih objav
Zajemki: podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja
Digitalna humanistika: računalniška obdelava humanističnih podatkov (njen literarnovedni segment: empirična lit. veda s pomočjo računalnika)

Domače naloge

5. oktober

Zjutraj (Ivan Cankar)

12. oktober

Moj stik s Slavistično revijo

Nehote sem v prvem trenutku pomislila, da utegne biti ta revija malce dolgočasna ... Verjetno zaradi platnic. Toda "slavistična" ter "za jezikoslovje in literarne vede" so besede, ki vselej pritegnejo. Hočeš, nočeš; tako pač je. Po prvem listanju sta me posebno pritegnila prispevka o posodabljanju prevodov (avtorica se je osredotočila na slovenske prevode ruske proze) in o dialoških značilnostih pridižnega besedila. Pri slednjem se mi je zdelo resnično zanimivo, koliko lahko dober jezikoslovec ugotovi že iz enega samega glagola, postavljenega v določen kontekst. Zdaj pa upam, da mi kljub študiju in drugim obveznostim v prihajajočih mesecih ostane čim več časa za branje podobnih kakovostnih razprav.

19. oktober

Kaj sem se naučila pri tipkanju

Tipkanje je bil zame svojevrsten izziv. Prvič sem se srečala z Wikimedio na drugi strani, na strani urednika - tistega, ki tudi daje in ne zgolj prejema. Zdi se mi zelo prav, da nas je prof. Hladnik spodbudil k soustvarjanju slovenskega Wikivira, saj imajo oz. imamo od tega korist vsi uporabniki. Vesela sem, da smo bili na nek način "porinjeni" v to, saj se sama gotovo ne bi pripravila do raziskovanja fascinantnega orodja.

Naučila sem se, kako se sploh lotiti urejanja strani, katere znake je treba vstaviti v besedilo, da dobimo želen izgled le-tega, kako je z avtorstvom ... in nenazadnje sem se naučila zaupati wikijem. Hvala, prof. Hladnik!

26. oktober

Svoboda in varnost

Pojma, ki ju tako redko povezujemo ... pa vendar sta tako zelo povezana, da eden brez drugega skoraj ne obstajata. Vsaj varnost brez svobode nima zares smisla (pa tudi ne vem, zakaj bi si želeli svobode brez varnosti). Pojma sta konkretno odvisna drug od drugega. Ne predstavljam si občutka svobode, če hkrati ne mislim, da sem (vsaj približno) varna. Občutek varnosti pa je menda tako ali tako človekova najosnovnejša potreba ...

V Novi pisariji sem prebrala, da so včasih ljudje veliko bolj hrepeneli po svobodi, danes pa naj bi na prvo mesto postavljali varnost. Če se usmerim v spletni svet, to nekako razumem, saj je vse postalo tako nestvarno, tako neoprijemljivo ... V začetku digitalne dobe je posameznik čutil veliko svobode, navdušenja, vznesenosti ob odkrivanju razsežnosti interneta, ob odkrivanju vseh priložnosti, ki jih le-ta ponuja ... Kasneje pa smo se začeli vsaj do neke mere zavedati tudi temnejše plati - nevarnosti. Kako naj vemo, da bodo podatki, ki jih moramo vpisati v spletni obrazec, res pripotovali točno tja, kamor želimo?

Svoboda in varnost gresta v idealnem svetu z roko v roki. Resničnost pa nas uči, da temu največkrat ni tako. Naša odločitev je, katere si bolj želimo in koliko smo pripravljeni tvegati.

Književnost

Književnost je del mojega vsakdana. Poleg študijskega gradiva za študij potrebujem tudi leposlovne knjige, ki jih zaradi kroničnega pomanjkanja časa navadno prebiram kar med vožnjo z avtobusom. Vsake toliko se znajdem v antikvariatu ali knjigarni, preberem opise knjižnih novitet, poslušam predavanja iz književnosti, berem opise in vabila na dogodke, povezane s književnostjo, razmišljam o nedavni predstavitvi knjige Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve, razgrabljenih brezplačnih vstopnicah za srečanje z gospodom Jordanom B. Petersonom, avtorjem odmevne uspešnice 12 pravil za življenje, že 34. Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bliža ... nato pa se zbudim iz sanjarjenja in se zavem, da moram spet predelati 30 strani Nove pisarije.

16. november

Slovlit

Na Slovlitu je pestro kot vedno. Moj elektronski predal se je v nekaj dneh neaktivnosti pošteno napolnil s Slovlitovo pošto ... Polno vabil! Slovenisti so res prijazni ljudje. :) Vabila na predavanja in dogodke o Cankarju, Rebuli, etimologiji in novih knjigah, vabilo k ogledu oddaje o narečjih (zame opomnik, da je ta teden res še nisem pogledala), obvestilo o rokih prijav za natečaje, ki se me (žal) še ne tičejo ... Dogaja se. In to je lepo. In je prav.

Premlevanje Čateža

Ljubljana, Litija, Čatež, Velika Loka, Ljubljana ... in vse vmes. Dan je minil, kot bi trenil! Ure hoje in postankov so kar brzele mimo nas, ki smo brezskrbno pohajkovali po Levstikovi poti. Resnično sem uživala ob poslušanju branja odlomka v različnih narečjih ... pa tudi v ogledu strašno napete in strašljive igre s črnim možem v glavni vlogi. Pot je minevala skozi kakovostne pogovore s sošolkami in sošolci, temperature so bile ravno pravšnje, sonce bi lahko vztrajalo z nami kakšno minuto dlje, mali Beni pa je poskrbel, da se nihče od starejših ni mogel nad ničemer pritoževati. :) Kar težko je bilo verjeti, da smo že na cilju, a o tem sploh nisem imela časa kaj dosti razmišljati, saj se je nekaj nesrečnežem mudilo naprej. Po asfaltnih ovinkih smo odhiteli v dolino in srečni ujeli vlak ob 16.29. Ni šlo drugače, če sem želela še istega dne priti domov na Koroško.