Uporabnik:Pikapolona
Slovenistika in jaz
[uredi]Za slovenski jezik in književnost me je navdušila profesorica slovenščine v prvem letniku gimnazije. Sicer sem že od nekdaj rada brala in pisala, zato me je pri njej bolj kot sama snov pritegnil njen pristop. Njena razlaga književnosti se mi je zdela zanimiva - zelo natančna, podrobna, vendar sistematično razložena. Znala je pritegniti pozornost tudi tistih, ki niso »prijatelji« knjig in besed.
Že takrat sem se odločila, da si želim nekoč postati kot ona. Moj cilj je postati profesorica slovenščine. Menim, da je takšen poklic zelo težak, saj v današnjem času ni lahko navdušiti mladine za (klasično) književnost in jezikoslovje. Zelo malo je profesorjev, ki so temu kos, zato mi bo to nekoč predstavljalo velik izziv.
Moje prvo srečanje s Slavistično revijo
[uredi]V reviji meje najbolj navdušil članek z naslovom Prvi slovenski roman in literarni svetovni sistem avtorja Jerneja Habjana. Sprva me je pritegnil naslov, saj se v začetku študija slovenistike največ srečujem s slovensko književnostjo 19. stoletja, obdobjem, ko je nastal tudi Jurčičev roman. Ko pa sem začela brati članek, me je ta še bolj navdušil zaradi primerjav Jurčiča z drugimi avtorji svetovne književnosti. Najbolj zanimiva se mi je zdela njegova primerjava s Scottom, saj sem nekaj o tem že vedela od prej, namreč iz predavanj profesorja Toneta Smoleja na Primerjalni književnosti.
Mojo prvo izkušnjo s Slavistično revijo bi tako opisala kot zelo pozitivno in poučno. Članek me je spodbudil, da sem ponovno vzela v roke prvi slovenski roman in obnovila ter nadgradila znanje o njem.
Bibliografska navedba članka
[uredi]- Jernej Habjan. Prvi slovenski roman in literarni svetovni sistem. Slavistična revija 62/4 (2014) 569–77. COBISS
Kompozicija biografskega članka na Wikipediji
[uredi]Vsi članki o pomembnih osebnostih s področja literarne zgodovine in komparativistike, ki sem jih pregledala, vsebujejo (kratek) avtorjev življenjepis in opis njegovega dela. Večina člankov ima navedeno tudi bibliografijo in zunanje povezave. V nekaterih od njih so navedeni seznami na Wikipediji, kjer lahko najdemo njihovo ime (npr. seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev), pri Borisu A. Novaku pa so posebej navedene še nagrade, priznanja in odlikovanja ter osnovna področja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela.
Tone Smolej
[uredi]Tone Smolej je slovenski komparativist, francist in literarni zgodovinar. Študiral je Primerjalno književnost in francoščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na Dunaju, na Poljskem in v Franciji, doktoriral pa je pod mentorstvom Evalda Korena in sicer o slovenski recepciji francoske naturalistične proze.
Zaposlen je kot izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, njegovo delo pa je usmerjeno predvsem na področje komparativistike. Je član uredništev revij Hieronymus in Ars et humanitas, prav tako pa je vodja uredništva strokovnih publikacij Filozofske fakultete.
Moje izkušnje s Slovlitom
[uredi]Od SlovLita redno prejemam e-pošto in spremljam, kaj je novega na področju, ki sem si ga izbrala za študij. Za to "wikiverzno" poročilo sem si izbrala zadnji prispevek, ki sem ga prejela na svoj e-poštni račun. To je poročilo o jezikovnem popoldnevu z Ireno Potočar Papež, avtorico priročnika Jezikovna odličnost. Dogodek je v ponedeljek, 7. decembra, pripravilo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, ki bo tovrstna izobraževalna srečanja pripravilo tudi v prihodnje.
Literarnovedni dogodek
[uredi]Srečanje pod lipami, četrtek, 3. 12. 2015, Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica, ob 20.uri.
Na srečanju smo lahko spremljali pogovor z Davidom Bandeljem. Pesnik, profesor in glasbenik je v zadnjem letu izdal znanstveno- literaranih monografiji V iskanju jaza: Teorija in praksa dnevniške književnosti in Obrazi slovenske literature ter pesniško razglednico Gorica/Gorizia v prevodu Jolke Milič, o čemer se je z njim pogovarjala dr. Jadranka Cergol.
Kritike
[uredi]Kritike romana Dimitrija Rupla z naslovom Maks, ki sem jih našla:
- Franc Zadravec. Slovenski roman 20. stoletja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1997. COBISS
- Drago Bajt. Zapisi na robovih. Maribor: Obzorja, 1986. COBISS
- Stanko Janež. Poglavitna dela slovenske književnosti. Maribor: Obzorja, 1987. COBISS
- František Benhart. Bralnica 84. Sodobnost 33/4 (1985). 395—97. dLib
Kritike književnih del, ki so nastali pred 2. svetovno vojno (npr. Pregljeva Mlada Breda), lahko poiščemo v knjigi Bibliografije rasprava, članaka i književnih naroda.
Nove besede
[uredi]- samorefleksija - nanašanje česa na samega sebe
- historiat - potek, opis kakega dogajanja
- parameter - kar se uporablja za vrednotenje, merjenje
- impresum - podatki o avtorju
- korpus - zbirka
- kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
- akter - ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
- segment - odsek, kos, sektor
- MIT - Massachusetts Institute of Technology
- frankiran - pridevnik od frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
- korespondenca - pisma, dopisi
- korespondent - dopisnik
- kurziv - tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
- emotikon - čustveni simbol
- konverter - pretvornik
- delikaten - neprijeten, težaven, kočljiv
- egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
- nehomogenost - enovitost, enotnost
- standarizirati - določiti enotne mere
- koncipirati - 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek 2. zamisliti, izoblikovati kaj
- paragraf - oštevilčen odstavek zakona ali določbe; člen
- ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
- birokrat - uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov
- avtentičen - pristen, izviren
- formulacija - besedna oblika izrazitve česa
- kalkiranje - zakrito prevzemanje
- pragmatičen - tak, ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
- rezident - diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika
- korporacija - organizacija, združenje
- kooperativnost - zadružnost
- periodika - časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih
Komentarji poglavij iz Nove pisarije
[uredi]Bralec
[uredi]Ob branju poglavja so mi največ dali misliti odstavki o dostopnosti literature. Zanimiva se mi je zdela avtorjeva trditev, da bi morala država omogočati prost dostop do knjig, učbenikov in posredno do izobraženosti svojih državljanov. Menim, da je izobrazba v našem času sicer cenjena, vendar je glavna prioriteta današnje družbe kapital.
Živimo v materialističnem svetu, kjer se avtorjeva uspešnost ocenjuje glede na število prodanih izvodov in je pri tem pomembnejše od same kvalitete knjige. Ljudje pa veliko raje posegajo po t.i. »lahko literaturi« kot po leposlovju. To bi rada povezala z avtorjevo mislijo, da umetnost spada znotraj področja razvedrila. Torej na nek način umetnost danes ni več »vredna« našega proučevanja. Umetnost ni več cenjena kot stroka, temveč jo marsikdo opredeljuje kot zabavo, prosti čas, hobi.
Menim, da je današnja družba preveč materialistično usmerjena. Glede na ekonomske razmere se mi to zdi po eni strani logično, vendar bi se kljub temu moralo izobrazbo in umetnost veliko bolj ceniti.
Navajanje
[uredi]To poglavje se mi zdi eno pomembnejših, saj je v stroki citiranje zelo pomembno. Posameznikov uspeh v določeni stroki se bo najbolj pokazal ravno takrat, ko se bodo drugi sklicevali nanj.
Pomembno je tudi, da znamo pravilno citirati in navajati vire, literaturo. To nam bo sprva zelo pomagalo pri študiju (seminarskih nalogah), kasneje pa predvsem na naši strokovni poti.
Zgledi
[uredi]Pri navajanju literature se najlažje učimo iz zgledov, zato se mi zdi to poglavje zelo praktično. Ker pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti veliko "ustvarjamo" tudi na Wikipediji se mi zdi dobro, da so prikazani tudi primeri navajanja na tej spletni enciklopediji.
Žanri
[uredi]To poglavje se nanaša na strokovno pisanje in komuniciranje (predvsem) na spletu. Nekatera poglavja (E-pošta, Socialna omrežja) vsebujejo dobre napotke za ljudi iz katerekoli stroke, saj je spletna komunikacija danes nekaj vsakdanjega in se nanaša na splošno razgledanost. Poglavje o šolskem pisanju je namenjeno vsem študentom, tudi dijakom, in se bomo tekom študija pogosto obračali nanj. Kot študentom točno določene stroke, t.j. slovenistike, pa nam bodo zelo prav prišla poglavja o popravljanju, literarni kritiki, enciklopedičnih člankih in učbenikih. Nemalo nas bo že čez nekaj let literarnih kritikov, jezikoslovcev, literarnih zgodovinarjev, učiteljev slovenščine... Tovrstna besedila nam bodo predstavljala naš (poklicni) vsakdan, vir zaslužka ipd. in menim, da so ta poglavja odličen uvod v našo strokovno usmeritev.
E-pošta
[uredi]Pri prebranem poglavju se mi je zdel zelo zanimiv podatek o »izumu« e-pošte. Nikoli se nisem spraševala, s kakšnim namenom je bila elektronska pošta pravzaprav ustvarjena, ne bi pa si mislila, da so jo izumili za potrebe znanstvene komunikacije. Prej bi trdila, da je bila to nekakšna predhodnica danes zelo popularnih socialnih omrežij, kot je na primer Facebook. Sama sem jo namreč do sedaj uporabljala le za pogovore z oddaljenimi sorodniki, ki menijo, da so tovrstna omrežja »rezervirana« za mlade, za prejemanje raznih obvestil, predvsem pa karajočih starševskih sporočil, posredovanih od gimnazijskega e-asistenta, ter za pošiljanje raznih »navdihujočih« verižnih »mejlov«.
Morda se prav zaradi tega nisem nikoli zavedala, kako pomembni sta pravzaprav oblika in vsebina e-pošte. Zelo zanimiv se mi je zdel kup pravil za pisanje in tudi odgovarjanje na tovrstno pošto, saj le-tej nikoli nisem pripisovala velikega pomena in uradnosti. S sramom priznavam, da predvsem odgovorov na e-poštna sporočila nikoli nisem jemala kot obveznost in večkrat kakšnega pošiljatelja pustila v nevednosti in zadregi.
Menim, da je to besedilo zelo koristno zame in prav tako za moje kolege – ob začetku študija, kjer se veliko informacij posreduje ravno preko e-pošte. Prek t. i. »mejla« študenti in študentke komuniciramo s predstavniki oddelkov na fakulteti, profesorji ali našimi tutorji, zato je dobro obvladati tovrstno dopisovanje, pri čemer nam bo v veliko pomoč prav to poglavje učbenika.
Slog
[uredi]Leonardo Da Vinci je rekel, da je slika popolna takrat, ko ji ni potrebno nič dodati in nič odvzeti. Prav to velja tudi za besedilo, o čemer govori to poglavje.
Vaja
[uredi]Prvotno besedilo
[uredi]Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.
Skrčeno besedilo
[uredi]V razpravah o slovenski poljudni književnosti Marje Boršnik velja izpostaviti večji pomen etike in estetike od poučnosti. Literarna zgodovinarka zasleduje predvsem depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro in humor kot pomembni sestavini. Tako je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.
Iskanje
[uredi]V poglavju so med drugim razložene številne kratice, katerih namen je razločevanje avtorjev, spletnih objav, književnih del na spletu. Poglavje, ki je sicer nekoliko krajše, se mi je kljub temu zdelo precej naporno za branje. Težko si namreč zapomnim razne kratice, ki so si po možnosti še podobne, še težje pa njihove pomene.
Digitalna humanistika
[uredi]V tem poglavju se avtor navezuje na empirično literarno znanost, o kateri imamo študentje slovenistike že nekaj podlage iz vaj pri profesorici Urški Perenič.