Uporabnik:Pia Rednak

35. simpozij Obdobja

Bil je četrtek, ko sem se odpravljala na še eno izmed predavanj, ki me stežka spravi iz postelje po dolgi pavzi in obilnem kosilu. Med vse prej kot pestro potjo do avtobusne postaje sem iskala stvari iz okolice, ki bi me bile primorane spraviti v boljšo voljo, ljudi, ki bi me s svojim početjem prebudili iz še ne končanega dremeža (in bi jim verjetno zato celo čestitala). Kot po navadi se obotavljam čez prehod za pešče v strahu, da bi kak "tašportni" pridrvel mimo in me zbil. Pri tem pa nisem bila sama; moje čakanje na povsem prazno križišče so namreč posnemali trije elegantno oblečeni in lepo govoreči Ljubljančani. Da bi vsaj poskusila razbiti svojo znerviranost, sem prisluhnila njihovem pogovoru, če bi me kdo vprašal, bi rekla, da je to zaradi učenja lepše govorice in ne radovednosti. V težavnem sledenju njihovi temi sem obupavala, potem pa je stric pred mano skoraj nalašč iz trenčkota potegnil roza-bel, ali raje v odtenku fuksije, zbornik ... Šli so na Toporišičeva Obdobja!

Tisti teden ni bilo profesorja, ki nas med predavanjem ne bi povabil na Obdobja, ali pa ga vsaj omenil. Pa saj bi jih šla poslušat, ampak kdaj? Dopoldne imam predavanja, ki jih kot brucka nimam namena prešpricati, popoldne pa tako ali tako berem Beckettovega Godota ali pa enega izmed Jurčičevih Zbranih del ... Zdi se mi, da se moraš kot dober slovenist, ki hoče v tem "fohu" uspeti, pojavljati v krogih znanih piscev, predavateljev, kritikov, lektorjev in govorcev. In jaz si želim uspeti. Biti v družbi vseh grdo rečeno fanatikov (konec koncev smo vsi, ki nas zanima slovenščina, po svoje fanatiki, kajne?) so bile moje sanje že od 6. razreda osnovne šole, ko sem izvedela, da lahko slovenščino celo študiraš, in nas učiteljica ne uči samo tega, kar je ona prebrala v sklopu Bralne značke. Ampak kaj je zdaj pomembneje? Da naredim izpit pri Bjelčeviču ali da uživam v družbi bodoče sebe? No, na kateri strani Sosedovega sina sem ostala?

Pa je končno prišel petek, zadnji dan sive Ljubljane, o, Velenje, kje si? Minute so se mi vlekle kot da bi vsaka trajala 251 sekund. No, kaj pa je zdaj to? Baje gremo na Obdobja? Končno, en profesor, ki nas nekam vzame zraven in nam predavanje preprosto ne odpade. Mogoče, če bi morali it kam drugam, bi si bolj želela slednjega, ampak ne, komaj sem čakala, da bo ura 09.00.

Prišli smo na Kongresni trg številka 2, predstavljala sem si, kako bom začarana obstala pred Deželnim dvorcem, ampak sploh nisem imela časa, preveč se mi je mudilo slovenistiki naproti. Rdeča preproga nas je vodila najprej do ene sobe, potem do druge, pa saj se sploh ne moreš odločiti, kaj bi šel poslušat. Namesto nas je odločitev sprejela prevelika gneča v sektorju A, zato se je naša peterica odpravila do druge sobe. Tam je najprej predavala ruska profesorica, pred katero me je bilo sram pokazati, da nič ne razumem, je le slovenščina tudi slovanski jezik. Prav zato sem ji med poslušanjem prikimavala. Verjamem, da si ni želela poslušalke, ki ni imela pojma o ruščini.

Naslednja predavateljica je bila prof. Aleksandra Derganc, predavala pa je o glagolskem vidu v Toporišičevih delih. Ja, nekaj kar razumem! Razložila nam je, da je dovršnik zaznamovan z omejenostjo glagolskega dejanja, in to stališča povezala z rusko aspektološko literaturo. Poudarila je pomen Toporišičevega članka in kako je izhajal iz slovnice štirih avtorjev. Glagolski vid je definirala po Bajcu, da so dovršni glagoli lahko trenutno, začetno in končno dovršni, nedovršni glagoli pa so trajni ali ponavljalni. Izpostavila je tudi vrste glagolskih dejanj, pri katerih me je najbolj presenetila oblika glagola, ki opisuje stanje po izvršitvi dejanja, in sicer: pijem - pojim.

Če se sedaj ozrem nazaj lahko brez zadržkov povem, da ti slovenisti pa res obvladajo Toporišiča. To sem se zavedala že tedaj, ko je nekdo med predavanjem profesorice Derganc citiral Slovnico iz leta 1976 in popravljal predavateljico. Ali to čaka tudi mene?

Literarnovedno obvestilo s portala Slovlit, objavljeno na moj rojstni dan

Na portalu Slovlit sem iz arhiva izbrskala obvestilo, ki je bilo objavljeno na moj rojstni datum.

Obvestilo je objavil Vladimir Osolnik in ga naslovil kot predavanje Branka Tošoviča. V obvestilu je pisalo, da bo predavanje potekalo v četrtek, 6. 12. 2012, ob 13. uri v predavalnici št. 5, v pritličju FF. Predavatelj je spregovoril o pisatelju Ivu Andriću in njegovem literarnem opusu, govora pa je bilo tudi o dosežkih slavističnega znanstvenega projekta, katerega vodja je prav govorec sam. Predavanje je potekalo v okviru Oddelka za slavistiko in južnoslovanskih študijev.

Mnenje o izbranem članku iz Slavistične revije, 2013

Prebrala sem članek Lare Godec Soršak s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Glagoli z oslabljenim pomenom v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Že na prvi strani me je očaral avtoričin besedni zaklad in njena uporaba strokovnih besed. Verjetno se na rabo teh na fakulteti moraš navaditi, sploh pa če pišeš za Slavistično revijo. Sama se za glagole z oslabljenim pomenom nikoli nisem zanimala, odkrito za tte še sploh nisem slišala, vendar me je pritegnila omemba SSKJ v naslovu in sem zato članek tudi prebrala. Po navajanju virov sem ugotovila, da se s to temo ukvarja kar nekaj jezikoslovcev in drugih raziskovalcev, saj je bilo navedenih imen res veliko. Zanimivo se mi zdi, da je takšnih gesel z oslabljenim pomenom v SSKJ kar 420, jaz pa še nikoli nisem slišala za njih. Ugotovila sem, da se delijo na več podskupin.

Članek se mi zdi kar obsežen in zahteven, posebno zaradi uporabe strokovnih besed in drugih terminov. Glede na to, da pa me ta tema zanima, sem se z veselem odločila prebrati cel članek in pobrskala o tej temi na spletu.

Izbrano delo za seminar

Ivanka Hergold: Nož in jabolko, 1980 (COBISS)

Izbrano delo za tipkanje

Valentin Korun: V koga sem se zaljubil?, 1907 (DLIB)

Oporne točke Nove pisarije

Poglavje Uvod

• knjiga nadaljuje in dopolnjuje 6 natisov literarnovednega priročnika "Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti", ki je izhajal med 1990 in 2002
• standardizacija strokovnega pisanja med slovenisti
• sprva ime "Nova pismenost"
• pismenost včasih pomenila slovnico, danes znanje branja in pisanja
• ukvarja se z besedilom na zaslonu
• wikistrani se dajo urejati

Prešernova Nova pisarija

• naslov tega priročnika bazira na naslovu njegove satirične pesnitve
• Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika
• obsega 47 tercin (142 verzov)
• pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem, ki odgovarja
• ironija na Kopitarja, Metelka, Ravnikarja in Pauška

Poglavje Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• po uvedbi obveznega šolstva: pismenost izgubila status privilegiranosti
• nekoč "pisati" pomenilo z roko, danes tipkanje
• dvojna sposobnost: sposobnost sprejemanja informacij in njihovega tvorjenja ter posredovanja
• pismenosti je več: glasbena, računalniška, urbana, strokovna
• PISMENOST JE SPOSOBNOST KOMUNIKACIJE V SPECIFIČNIH SITUACIJAH

"Nobena od specialnih pismenosti ni obvezna in nad dejstvom, da nekdo npr. ne zna sam napraviti in postaviti svoje spletne strani, se nihče ne more zgražati, saj tega še ni med zahtevami splošne pismenosti, zaskrbljujoče pa je, če tega ne znajo napraviti tisti, ki naj bi jih pisanje preživljalo."

"Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati."

• testi pismenosti (PISA 2009)
• pojem pismenosti se bo spreminjal, napoveduje ga brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem
• v razvitem svetu je pismenost 100%
• v Cobissu ni avtorjev, katerih dela v tekočem letu niso bila izposojena
• včasih ljudje z znanjem podpisovanja v manjšini
• INFORMACIJSKA DRUŽBA: ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča staro industrijsko družbo
• knjiga predstavlja stare oblike komunikacije

Wikiji

• lahka dostopnost + voluntarizem + kooperativnost + tesnejši stik z realnostjo = kar naredi Wikije tako privlačne
• žargonski izraz za skupek spletišč, ki se je pojavil v letu 2001
• spletni prostor, kjer informacije oblikujemo sami

Wikisvet delimo na:

• spletno enciklopedijo Wikipedija
• Wikivir
• Wikiknjige
• Wikiverzo
• Zbirke
• Wikislovar

"Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju."

"Obstajamo le, če imamo na Wikipediji strani v slovenščini."

• slovenščina 11. jezik po vrsti, v katerega je bila prevedena biblija
• za jezik nujno, da ima epsko pesnitev
• slovenščina je na wikijih zasedla 40. mesto, 2. skupina jezikov (vitalni jeziki)
• 290 nacionalnih wikipedij (angleščina zaseda 13%)
• večje kot je število jezikov, več je kulturnih izbir, večja je možnost za preživetje jezika
• wikipedija v slovenščini od 2002
• leta 2013 število gesel v slovenščini preseglo 150.000
• ureja jo 6% slovenske populacije
• licenca ustvarjalnega ljudstva (cc) premagala copyright?
• nevtralnost je eden glavnih principov

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:

• za njo ni mednarodnih profitnih družb
• ni avtorskih pravic
• vsakdo lahko ureja prispevke
• sodelovanje pomembnejše od tekmovalnosti
• zastonjkarstvo
• potrpežljivost

Wikiji in šola

"Privilegij akademskega geta je, da je v njem meja med sfero delovne prisile in prostočasnih hobijev zabrisana, in to je tudi glavni razlog za odločitev, da wikije posvojimo v fakultetnih seminarjih."

Avtor

• najprej je bila pozornost usmerjena na avtorja, potem na besedilu, zdaj pa se fokusira na bralca

Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe ali pa zaradi socialne skupnost, ki ji pripadamo (Kaj pa "za narodov blagor"?)
• upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj

Pismeni smo lahko na štirih področjih:

• za vsakodnevno sporazumevanje
• leposlovno
• strokovno in znanstveno
• publicistično

Izbira jezika

• če pišemo za globalno javnost: uporabimo jezik večine - angleščino
• če pišemo za domače občinstvo: uporabimo slovenščino
• povzetki v angleščini?

Vaje v pisanju

• veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
• 110 tipk
• preko ročne spretnosti se krepi inteligenca, pomoč pri pomnenju črk
• OCR: optično prepoznavanje črk

Usoda avtorstva

• besedila nimajo svojega zakonskega poglavja
• avtorji imajo svojo zakonodajo, so vplivnejši kot bralci
• biti avtor včasih pomenilo pripadati eliti, imeti družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
• avtorji ne marajo posegov lektorjev
• demonstrativni umik besedila s spleta lahko razumemo kot še zadnji obupni poskus avtorja brez bralcev

Soavtorstvo

• tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
• Wikiknjige deklarativno odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu
• nestrinjanje z vsebino v debati Pod lipo
• avtorski napuh prišepetava piscem, da o besedilu razmišljajo kot o zasebni lastnini

Objavljanje

• "postaviti besedilo" pomeni naložiti besedilo na kak strežnik
• splet imamo zato, da bi nanj naložili informacije v skupno dobro

Množični um

• vrsta izrazov: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, angl. collective consciousness, hive mind ...
• izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem
• Wikipedija je metafora novodobne organizacije vednosti
• v Wikipediji abecedna razporeditev ni več pomembna, saj iskanje prepustimo algoritmom iskanja
• na spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz
• množica kot relevantna socialna kategorija
• množica se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom

Avtorske licence

Creative commons

• "ustvarjalna gmajna" v slovenščini izhaja iz svobodne kulture ("free culture")
• copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo in grozi s sankcijami

Copyright

• Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
• na začetku 20. stoletja moralo preteči 15 let do izteka, na koncu 20. st. pa 89 let

Bralec

Prosti dostop

• doslej pomembna teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence
• danes v ospredju njihovo praktično pričakovanje
• internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti
• država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča
• vključenost slovenščine in lokalnih kulturnih posebnosti simbolizirajo pri Googlu npr. dudli s slovenskimi motivi

Založbe

• vse, kar se napiše v spletno enciklopedijo, takoj postane javna last
• problem citiranja
• založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga
• založbe so segment kulturne industrije
• upanje avtorjev, da jim bodo založbe pomagale do bralcev
• spor med založbami in knjižnicami

Repozitoriji

• najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
• številke o branosti objave
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
• vgradimo lahko Google Analytics
• v poštev bi prišlo kakršnokoli financiranje
• odprta družba komercializacijo znanstvenega objavljanja zavrača, ker se ne strinja s predpostavko, da je vredno in trajno samo tisto znanje, za katerega se je treba potruditi in plačati
• glavni namen repozitorijev je arhiviranje diplomskih nalog, magisterijev in doktoratov
• objavljanje na spletu spreminja slog pisanja

Varovanje zasebnosti

• slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• napaka, da enačimo skupno in javno
• poleg splošno javnega obstaja tudi posebno ali strokovno javno, ki se artikulira preko specialnih publikacij

Poglavje Kredibilnost

• danes manj ovir za objavljanje
• predvsem zaradi lektorjev in recenzentov
• če je nekdo mojster na svojem področju, ga to nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju

Avtorstvo

• inštitucije zaposlujejo tiste, ki so se s svojim DELOM, KOOPERTIVNOSTJO, LOJALNOSTJO že izkazali
• samozaložbe: avtorji se za njih odločijo, če jih nobena druga založba ne vzame pod streho
• nekritično prepisovanje starih del privede samo do napak
• do stvari, ki so objavljene v rumenem tisku, moramo biti izredno kritični
• če se ne oglasi noben predstavnik uradne literarne zgodovine, stvar ni legitimna
• do nesporazumov pride zaradi napačno prepisanih podatkov

Strokovno recenziranje

• v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• podvrženi so mu avtorji, ki pošljejo razpravo za objavo v strokovni reviji, referenti, pisci poglavij v znanstvenih zbornikih itd.
• recenzenti so pogosto uredniki časopisov, zbornikov in knjig
• urednik presodi, ali bo upošteval recenzentovo mnenje
• recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav
• nepotizem
• recenzenta možno prepoznati po tipu pripomb in načinu, s katerim jih poda
• besedilo anonimiziramo z brisanjem lastnosti dokumenta
• revije dolžne recenzijsko politiko objavljati na spletu
• recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem

Pravopis

• dvom v kredibilnost, če avtor ne zna pravopisnih pravil

Ločila

• poznavanje razlike med vezajem in pomišljajem
• izogibajmo se uporabi le-ta
• med dvema priimkoma stoji nestični vezaj
• narekovaji so spodnji in zgornji
• enojni narekovaj samo pri pomenu besed (default -> slo. 'privzeto')
• če uporabimo t. i., besede ne damo v narekovaje

Velike začetnice

• v alinejah male začetnice

Digitalna pismenost

Formati besedil

• končnice pri dokumentih
• rtf datoteka daljša od doc
• pdf format namenjen oddaji v tiskarno

Besedilo v wikijih

• pišemo v okno, ki se odpre pod zavihkom Uredi

Sporočanje popravkov in komentarjev

• menijska izbira sledi spremembam

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• kakor je dejal že, kakor trdi, kot je zapisal
• s citiranjem avtor izkazuje svojo načitanost, poznavalstvo, intelektualno superiornost
• priimki citiranih avtorjev so neredko poudarjeni z razprtim tiskom ali s kapitelkami
• objava del 70 let po avtorjevi smrti

Prepisovanje

• plagiat: ko se tuje znanje uporablja kot lastno, brez navedbe, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave

Citatna industrija

Citatni indeksi

• bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave
• za znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi
• na Slovenskem indeksa Scopus in WoS
• zastonj na internetu citatna zbirka Google Učenjak
• vendar zbirki pripisujejo obskurnost objav, neakademske publikacije
• segment slovenske literarne vede šteje nekaj preko 200 raziskovalcev
• odpor do merjenja je odpor do znanstvenega pristopa nasploh
• na podlagi podatkov iz citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo
• da bi bil ta čim višji, revije spodbujajo citiranje
• Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij in s tem izgubila na ugledu

Faktor vpliva

• številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti
• izračunajo povprečje citiranosti na članek
• višji ko je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v takih revijah

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica

Citatni slogi

• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) ali čikaški slog (letnica takoj za avtorjevim imenom)
• wikipedijski: Zoran Božič. Vrednotenje Prešrnovih pesmi. Slavistična revija 59/ (2011). 131-46 dli
• čikaški slog neroden, ko publikacija nima avtorja
• oba sloga forsirata rabo narekovajev
• Primerjalna književnost MLA slog, Slavistična revija ter Jezik in slovstvo čikaški slog

Tehnika citiranja

Opombe

• opomba: 1 Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič
• kratki sklic namesto opombe: (Bjelčevič 2014:5)
• seznam literature: Aleksander Bjelčevič. Verz in proza, vmes pa nič. JiS 50/1 (2014). 1-5.

Kratki sklici

• primer: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• NAVEDKA NE ZAČENJAMO IN KONČUJEMO S TREMI PIKAMI!
• namesto "... ko že na Kranjskem vsak pisari ..." uporabimo "[K]o že na Kranjskem vsak pisari,"

Zaslon in papir

• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, iz katerega smo črpali, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev!

Zgledi

• podatke o knjigah iz Cobissa
• ponuja tri oblike zapisa (polni, ISBD, COMARC)
• uporaba ločil se ne ravna po pravopisu
• način medija ne dopisujemo

Knjiga

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana.: Borec, 1980 (na papirju)
• kurziva neuporabna

Knjiga na bralniku

• s Kindla ne citiramo

Članek v časniku

• Igor Bratož: V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. (Cobiss)
• pred datumom ni ločil
• nadnaslov za naslovom

Članek na dLibu

• Ivan Pregelj. Mahnič - slovenski listkar. Dom in svet 34/1-2 (1921). 28-30 (COBISS)
• če moramo članek iskati: Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3-4 (1921). 167-92. dLib

Enciklopedijsko geslo

• Planinska povest. Wikipedija 10. maj 2010
• Blogovski prispevek: Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

• komentar članka: ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.
• članek na RTV: Andrej Mrak. S Prešernom po "hudičevih" hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je #vzel hudič". Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014.

Diplomska naloga

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča. [:Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica oddelka za slovenistiko, FF UL

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Zemljevid

• zemljevid 1: Soj - Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014

Fotografija

• vire fotografija navajamo neposredno pod fotografijami (Slika 1, Slika 2 ...)
• enako je z grafikoni in tabelami

Risba

• Slika 14: Note with pin 3 clip art. Clker.com:Free clipart

Glasbeno delo

• Frederik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen

Radijska, televizijska oddaja in film

• podatki v napovedi programa
• (zasnova) Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

• z oblikovanjem pravil za citiranje ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov

Žanri

• vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni, strokovni žanri
• strokovne objave v bibliotekarstvu tiste, ki nimajo recenzij, tujejezičnega povzetka
• namen poljudnih člankov popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj
• za izvirni članek se šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo
• v humanistiki najuglednejši status monografske publikacije (znanstvene, strokovne, univerzitetni učbeniki, diplome ...)
• najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave
• na Wikipediji škrbine do 1500 besed, standardni članki 3700 besed, članki v obsegu nad eno avtorsko polo 4400 besed
• status strokovnega: poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, esej, predavanje, učbenik, priročnik ...

Šolsko pisanje

• referat, esej, diplomska
• prvi namen teh je izpolniti študijske obveznosti

Popravljanje

• ukvarjanje z že postavljenimi besedili
• lektoriranje (besedila, da bi bilo sporočilo optimalno) in korigiranje (napak stavca ali strojnega branja)
• uredniki

Komunikacija v stroki

E-pošta

• 1961 MIT
• globalno od 80. let
• bcc: skriti prejemniki
• na Wikipediji zapovedano tikanje
• pozdravi in nagovori
• podpis
• dokumenti (namesto presledka počrtaj)

Socialna omrežja

• ime za načine družbenih komunikacij
• Facebook pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij
• modrost množic: wisdom of the crowd

Twit

• ali čivk (Twitter)
• 140 znakcev
• vsebinsko na prvem mestu zabava
• spominja na haiku zaradi omejitve

Drugo

• LinkedIn
• objavljeni razpisi za akademske službe in projekte

Zagovor

• strokovno pogovarjanje
• referati, seminarske naloge, diplome, magisteriji, doktorati ...
• natančna pravila, formalne zahteve

Literarna kritika

• poglavje v Praktičnem spisovniku
• razlika med literarno in strokovno
• predmet prve literarno delo (pesniška zbirka, roman), predmet druge pa monografija, nva številka znanstvene revije
• najdemo jih tudi v ustreznih rubrikah dnevnega tiska, strokovne v Slavistični reviji

Enciklopedični članek

• od drugih vrst pisanja razlikuje po zahtevi za večjo jedrnatost odpoveduje se anekdotičnosti, izpuščajo podrobne informacije

Biografski članek

• gesla literarnovedne narave: literarni avtorji, uredniki, založniki, kritiki ...
• za enciklopedični vpis kandidirajo tiste osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih ali so uvrščeni na sezname (prešernoslovci itd.)

Članek o knjigi

• podatki iz Cobissa in dLiba

Članek

• specifike učbeniškega pisanja so: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija

Strokovni blog

• spletnik (skrajšana oblika za weblog)
• WordPress, Google Blogger, Blogos

Spletni forum

• pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• threading: sledenje temi
• navdih za Npis: forum Humanist
• SlovLit: iz 1999, šteje 1650 naročnikov
• razpisi, vabila na dogodke, obvestila o knjigah, projektih, kritike, diskusije, polemike itd.

Slog

• sveža sporočila objavljajo nad predhodna
• razporejanje po aktualnosti
• na SlovLit skozi leto od zgoraj navzdol, letna kazala od spodaj gor
• stran besedila na papirju pokončna, na zaslonu panoramska
• na zaslonu v vrstici od 120 do 150 znakov
• s CTRL + možna povečava
• zaslonsko besedilo prepoznavno po menijskih izbirah

Sestavni deli

• avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, metode, gradivo, analiza, sklep, litaretura, priloge
• kratica IMRAD (introduction, methods, results and discussion), pri nas UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
• razprave se začnejo s povzemanjem vsega, kar je o temi že napisano

Izvleček

• sinopsis največ 10 vrstic
• informativni, deskriptivni izvlečki (slednje odsvetovano)

Prosojnice

• seznamsko podajanje informacij
• slike, grafikoni, kratke definicije, citati, povezave do daljših tekstov

Iskanje

• več inštitucij si prizadeva z oblikovanjem standardov popisa in podeljevanjem edinstvenih številk za avtorje za red
• ORCHID: mednarodna, interdisciplinarna, neprofitna organizacija, ki jo podpirajo založniki in akademske inštiucije in njihove objave opremi z enkratno digitalno oznako (16-mestna koda)
• ISBN: identifikacija knjižnih objav (10-mestna koda)
• DOI: identifikacija spletnih objav (13-mestni standard)

UDK

• univerzalna decimalna klasifikacija
• poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje (Jezik, književnost 8)
• 3,5 milijonov vpisov pri nas
• preglednejša klasifikacija FOS s 47 področji

DOI

• digitalni identifikator objekta
• standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
• URL (spletni naslov, ki se začne z http://)

COBISS ID

• vsaka pri nas registrirana objava

Podatki in podatkovne zbirke

• data
• dLib
• Nova beseda, Gigafida, Gos
• Fran
• Wikiprojekt Romani
• Slovenska kmečka povest

Digitalna humanistika

• literarnovedni segment, empirična literarna veda s pomočjo računalnika

računalniška obdelava humanističnih podatkov (zajem, ureditev v podatkovno zbirko, analiza, vizualizacija, prezentacija)

Empirične metode

• podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
• opazovanje faktov in čutnimi izkušnjami
• predstavljeno v tabelah in grafikonih
• Aleksander Bjelčevič, Alenka Žbogar, Mateja Pezdirc Bartol, Urška Perenič ...

Slovarček manj znanih besed

A

• analfabet: nepismen človek
• apel: javen poziv

B

• brezpriziven: ki ne dopušča ugovora

C

Č

• čuječnost: pazljivost, skrbnost

D

• dveri: vrata
• diči: izraža spodbudo

E

• eklatanten: jasen
• eksaminator: izpraševalec (pri izpitu)
• etatistični: birokratizem

F

• fantazma: privid

G

• gmajna: neobdelan, na redko porasel svet ali skupnost

H

I

• impresum: podatki o avtorju
• inertnost: lenobnost

J

• jezikovna entiteta: obstoj jezika

K

• kataklizma: dogodek v naravi, ki povzroči veliko spremembo na površju
• kolofon: glej impresum
• koncipiran: sestavljen
• kondukter: sprevodnik
• konzument: porabnik

L

M

N

P

• paradigma: primer
• parazitirati: biti zajedavec
• plasirati: doseči, da se nekaj uveljavi
• postulat: zahteva

R

S

• samorefleksija: samozavedanje
• spisovnik: priročnik z vzorci spisov, pisem, uradnih vlog
• srenja: skupina ljudi z enakimi interesi

Š

T

U

• uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev

V

• vademekum: knjiga, publikacija, navadno majhnega formata

Z

Ž