Uporabnik:Patricijakozmus
MOJE DOMAČE NALOGE
[uredi]Prva domača naloga
[uredi]Druga domača naloga
[uredi]Razmišljam - ali bi jo odprla?
Morda bi lahko preizkusila preverjeno tehniko, in jo namreč dala pod blazino ter legla nanjo... Se zbudim pol ure kasneje...še vedno nič.
Pa naj bo. Odprem revijo, bežno preletim kazalo in začnem prebirati prvo stran.
Jo preberem še enkrat.. .ne vem kaj sem prebrala...in začnem znova. Ko se malo poglobim, ugotovim, da preprosto ni slabo čtivo, grobe platnice mi dražijo prste - v glavi se mi poraja misel, kako prijetno je v rokah držati "knjigo," in ne le kopij z interneta.
Nisem pretirano navdušena, še vedno pa cenim dejstvo, da lahko v rokah držimo knjige v fizični obliki, katerih prijeten vonj draži naše brbončice; danes je povedano žal le še redkost.
Tretja domača naloga - Kaj sem izvedela pri tipkanju?
[uredi]Uvod
[uredi]Za ta izpit potrebuješ čudež... - hec, hec!
...
V vsaki šali je nekaj resnice! ;)
Torej zdaj pa zares.
Ali poznate tisti občutek, ko ti nekdo malo starejši pravi: "Vi mladi zagotovo znate bolje z računalniki, kot mi stari." In si samo tiho, ter v mislih prosiš, napol rotiš človeka pred seboj, naj te nikar nič ne vpraša, ker razen PowerPointa, Worda, You Tuba, ter čistih osnov nekaj drugih programov ne poznaš nič. Ne? No naj vam povem, da imate prekleto srečo. In potem se vedno, ampak res veeeeeedno najde nekdo, ki vam želi soliti pamet in pravi nekaj o tem, da niste računalniško pismeni, kar se za danes (kakopak) res ne spodobi in tako, vdana v usodo, pokorno prikimavam. V resnici odplavam po prvem stavku, ker bi po toliko ponovitvah znala ta monolog že na pamet, in si mislim svoje. Računalnik uporabljam za tisto kar rabim, če ne znam, se pozanimam, in če še vedno ne znam, če ni potrebe, zadevo opustim.
Danes je vse elektronsko - a ste opazili? - kolikokrat še pošljemo kartico za božič po pošti ali pa morda pismo, samo zato, da bi nekomu polepšali dan, ker vemo, da tega zagotovo ne pričakuje? Ne, zakaj bi? Tako ali tako je s telefonom in računalnikom vse lažje. In tudi precej bolj dolgočasno, ter naveličano.
Nihče ne pogreša vonja knjige, ko se obrne prvo stran? Še knjige so kar naenkrat vse na spletu, dejansko se včasih lahko vprašamo kam gre ta svet. Ja, ja "lažja dostopnost" in te "fore." Ali na kratko lenoba. Osebno z veliko večjim užitkom berem knjige v fizični obliki, doma jih imam toliko, da so jih vsi predalniki polni. Se mi zdi, da na ta način odnesemo veliko več, tako znanja kot besedišča. Pa še to, kdo nosi računalnik v posteljo zvečer, zato, da bo bral knjigo? Precej nerodna reč. Ali ni neumno vprašati nekoga, zakaj se smeji, ko "bulji" v računalnik in je potem odgovor: "Knjigo berem." Hja, za vas ne vem, meni je vse skupaj skrajno neumno. Čisto drugače je pogledati nekoga, ko se smeji in preprosto vprašati: "A je dobra knjiga?"
Slišim nekaj o spletnih straneh - kaj, kaj, kaj? Hitro me mine moj sanjski svet. Kakšne spletne strani? Hahaha, stari moj ta je pa optimist, jaz in spletne strani - hahahahah. Morda v naslednjem življenju.
In pridem na slovenistiko ... Dobro morda pa malo prej kot v naslednjem.
Tipkanje
[uredi]Pridno sedim in poslušam.
Po prvi uri sem obupala. Pridem do doma, se usedem za računalnik, poskušam slediti zapiskom. Nič.
Poskusim še enkrat, ponovno nič. Nekje v desetem poskusu mi uspe "oblikovati" moj profil (ali kako se že temu reče). Vsa ponosna zrem v svoje ime - saj niti ni tako težko! In tako je bolj ali manj vsakič, ko dobimo za nalogo narediti nekaj novega; nekje v desetem poskusu uspe.
Počasi osvajam osnove in občutek je odličen!
"Teorija"
[uredi]- 2x = na vsaki strani besede/besedne zveze pomeni naslov.
- 3x = na vsaki strani besede/besedne zveze pomeni podnaslov.
- Oglati oklepaji pomenijo povezavo.
- Desno od navpičnice so zbrane besede, za katere želimo, da se vidijo.
- Tole alinejo na začetku ustvarimo z znakom krat.
Četrta domača naloga - Literatura vsak dan
[uredi]Presenetljivo vse dokler nismo dobili domače naloge (opazovati svet okoli sebe), se niti nisem zavedala, kako zelo smo vsak dan povezani z literaturo. Moram priznati, da me je spoznanje zelo "zadelo," saj rada opazujem vsakdanje dogajanje.
Ob rojstnih dnevih, obletnicah, porokah in tako naprej, pošiljamo razne čestitke in voščila, katera običajno iščemo na spletu. Če le namenimo trenutek pozornosti, ugotovimo, da je večina citatov raznih znanih ali malo manj znanih, pesnikov in pisateljev.
Ko to pišem, mi v glavi odzvanja vprašanje: "Kaj literatura sploh je? Ali je glasba, ki jo poslušamo na radiu tudi neke vrste literatura?" Jaz mislim, da zagotovo je.
Kaj pa naše dopisovanje s prijatelji, svojci, znanci? Pravijo, da ne. Ampak zakaj? Konec koncev vse kar zapišemo nekje ostane. Poznamo pisemske romane, kjer govorimo o sporočevalcu in prejemniku, ter obratno. Kako je naše dopisovanje drugačno? V sporočilo strukturirano izlijemo misli, da dobimo zaokroženo celoto, ki jo potem po elektronski pošti, sporočilu ali pa kako drugače pošljemo naslovniku. Bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da govorimo o literaturi kot o ideji oziroma kot o miselnosti, ki se je izoblikovala skozi čas - namreč: literaturo ustvarjajo pesniki in pisatelji. Preprosto se niti ne zavedamo, da z literaturo živimo. Prednost pisateljev oziroma pesnikov je ta, da znajo predstaviti svet oziroma gledati na svet z drugega zornega kota, ter predstaviti problematiko na način, ki je ljudem blizu. Ljudje se lažje sprijaznimo in še pred tem na sploh soočimo s stanjem družbe oziroma česarkoli, če vemo, da v vsem tem nismo sami, in, da je nekdo upal to povedati na glas.
Malo sem zašla s teme. Želela sem povedati, da vsi ustvarjamo literaturo vsak dan. Naj se zavedamo ali pa ne in če nam je zato kaj topleje je v vsakem nekaj umetnika. Ko rastemo se učimo. Učimo se govoriti, držati vilice, učimo se vzpostavljati odnose in na koncu dneva se učimo ustvarjati.
Peta domača naloga - Slovlit
[uredi]Kaj za vraga je to? Prvič slišim.
Predno zaprem oči hitro preletim form - nič se ne znajdem! Groza! Dobro, ugasnem računalnik in si rečem: "Saj boš jutri." In tako je minil skoraj cel teden.
Končno se spet spravim malo raziskovati. Preletavam naslove in strani. Ugotovim, da me nekatere stvari zares pritegnejo, medtem ko bi pri drugih najraje odnehala že po prvem stavku. Všeč mi je strukturiranost po letih, saj lahko tako lahko hitro ugotovim kdaj so bile določene stvari aktualne.
Zvem pa se pomembne stvari. Vsi tisti, ki ustvarjajo na Slovlit-u resnično delajo veliko uslugo vsem nam in sami smo si krivi, da forumov kot je ta ne poznamo, ker si niti ne prizadevamo, da bi jih. Vse gre mimo nas. Vsi ti ljudje pa se trudijo z ozaveščanjem pa tega sploh ne cenimo, niti ne vemo kdo zares so.
Slovarček
[uredi]Egocentričnost - zaverovan vase, samoljuben
Grotesken - ki zarafldi neskladja z okoljem deluje grozljivo oz. smešno
Hranilka - control
Verzalke
Kapitalke
Faksimile - natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska