Uporabnik:NikaJancic

O Slavistični reviji

Jezikovna analiza Svetega pisma Nove zaveze (1984)

Pri listanju Slavistične revije iz leta 1993 sem se ustavila kar na prvih parih straneh, kjer je objavljena Suhadolnikova jezikovna analiza Svetega pisma. Ta tema me je pritegnila predvsem zaradi mojega študija teologije, ki sem ga izbrala v kombinaciji s slovenistiko.

Zanimivo je prebrati in izvedeti nekaj zanimivosti o Svetem pismu ne samo z vsebinske ampak tudi z oblikovne plati. Suhadolnik piše, da je ena izmed največjih nalog krščanskega ljudstva, ko doseže določeno civilizacijsko stopnjo in ko se začne oblikovati v narod, da prevede Sveto pismo v svoj jezik in ga nato vzporedno s časom posodablja in usklajuje s knjižnim jezikom. Sveto pismo je bilo v slovenščino prevedeno že kar nekajkrat, prvi je Biblijo prevedel Jurij Dalmatin leta 1583, najnovejši prevod pa je predviden za prihajajoče leto 2015. Sodobnejši prevodi se od Dalmatinovega kar precej razlikujejo, saj je ena izmed značilnosti prevajanja Svetega pisma tudi ta, da prevajalci spremljajo razvoj narodove kulture. Zato Sveto pismo doživlja večje ali manjše jezikovne in tehnične uskladitve z razvojno stopnjo kulture, dosežene v posameznih obdobjih. Sodobni prevodi Svetega pisma morajo izhajati iz štirih izhodišč, in sicer: čim bolj morajo biti zvesti izvirnemu hebrejskemu besedilu, omogočati morajo bralcu dojeti vsebino in pomen zapisanega, usklajevati se morajo s sodobnim knjižnim jezikom, hkrati pa morajo upoštevati literarno izročilo v njem in značilnosti njegovega sloga.

Suhadolnik prevajalcem svetopisemskega besedila za Izdajo 84 očita, da so besedilo naredili skoraj preveč ozko strokovno in pri tem žrtvovali njegovo literarno, pesniško vrednost. Jezikovna analiza objavljena v Slavistični reviji s primeri iz večih prevodov dobro ponazori napake, ki so bile storjene v prevodu Izdaje 84, zato upamo, da se te v bodoče ne bodo več ponavljale.--NikaJancic (pogovor) 10:21, 17. oktober 2014 (CEST)

Nastanek in razvoj termina znanstvena fantastika na Slovenskem

Brucu se neprijetne stvari na začetku študijskega leta večkrat pripetijo. Ena izmed bolj neprijetnih stvari pa je vsekakor 'kazensko tipkanje' zaradi zamude objave literarnovednega dogodka. Pravijo, da je vsako slabo za nekaj dobro in tako sem bila tudi jaz še enkrat primorana prelistati Slavistično revijo iz leta 1993. Ob ponovnem listanju se mi je pogled ustavil na članku Metke Kordigel, v katerem piše o nastanku in razvoja termina "znanstvena fantastika". V članku sem izvedela, da gre za relativno mlad termin in nekaj do tedaj popolnoma novega v literarni teoriji. Prvi je to besedno zvezo uporabil Vladimir Bartol, ko je leta 1932 v Modri ptici pisal o E. A. Poeju, kot izumitelju več novih literarnih zvrsti. V Ameriki se je izraz 'science fiction' uporabljal že od leta 1926, Bartolova definicija, ki je takrat veljala za izredno sodobno pa je ostala precej neopažena. Bartol je bil precej neprepričan, kako točno bi poimenoval novo literarno zvrst in se je tako gibal od znanstveno utopičnega romana do fantastično utopičnega romana. Za prednike slovenske znanstvene fantastike danes štejemo Mahničevo Indijo Koromandijo, ki jo še imenuje povest in je potemtakem ne občuti kot nekaj posebnega, razlika pa se pokaže pri Tavčarjevem 4000 in Mencingerjevem Abadonu, ki svojima deloma pripišeta precizna podnaslova. Tavčar pod naslov napiše kar kratko literarnoteoretično definicijo svoje zgodbe, ki se glasi: "Času primerna povest iz prihodnjih dob", Mencinger pa pod naslov Abadon pripiše besedo "bajka". Avtorja sta se že torej v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zavedala, da gre pri literarnem delu za nekaj posebnega. Kasneje je literarna kritika iskala načine, da bi našla čim ustreznejšo besedo za "povesti iz prihodnjih dob". Poskušali so s satiro kot tudi s satirično fantazijo. Zadnji poskus, da bi zamenjali termin znanstvena fantastika in da bi utemeljili njegovo neustreznost, je bil v Kmeclovi Mali literarni teoriji. Kmecel piše, da je do pomote prišlo zaradi dobesednega prevajanja fiction v fantastiko, kar ni prav, ker v izvirniku, v francoščini, fiction pomeni pripoved in bi se zaradi tega naš slovenski termin moral glasiti "znanstvena pripoved". Vendar je bilo takrat za zamenjavo pojma in ustrezne definicije že prepozno, saj se je tako imenovana znanstvena fantastika že preveč zasidrala, prav tako pa jo je s to razlago "uzakonil" tudi leksikon Literatura Cankarjeve založbe. --NikaJancic (pogovor) 13:09, 13. november 2014 (CET)

Literarnovedni dogodek tega tedna

Ko sem 'surfala' po spletiščih, ki se tako ali drugače dotikajo naše stroke, me je najbolj pritegnila domača stran SNG Drame v Ljubljani. Med novicami je bilo objavljeno vabilo na dogodek, ki se bo zgodil to nedeljo, 16. novembra 2014, s pričetkom ob 20. uri. Na velikem odru SNG Drama se bo odvil festival, kjer se bodo znane pevke in pevci predstavili z izvedbami najboljših šansonov preteklih let. Prav tako bo na prireditvi 1. program Radia Slovenija podelil že 25. Ježkovo nagrado. To je priznanje za posebne dosežke ali opus na področju žlahtnega humorja in satire v tistih umetniških zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo tradiciji Ježkovega duha. --NikaJancic (pogovor) 22:41, 12. november 2014 (CET)

Nova pisarija in poglavje, ki mi je najbolj ostalo v spominu je...

... Poglavje z naslovom Wikiji, v katerem sem izvedela tisoče novih in zanimivih stvari o spletišču Wikipedija, ki je že zelo močno vpletena v naše vsakdanje življenje. Brez nje si ne znam predstavljati dela za šolo, domačih nalog ali kar iskanja terminov oziroma stvari, ki me zanimajo. Wikipedija je najhitrejši in najlažji način, da razširimo svoje znanje o mnogih rečeh. Dokler nisem nekega zgodnjega petkovega jutra prestopila praga predavalnice s številko 2, nisem vedela, da obstajajo še mnoge spletne strani, ki spadajo pod Wikipedijo. Te so na primer: Wikiverza, Wikivir, Wikislovar itd. Na spletu so se te strani pojavile leta 2001 in vse od takrat nam velikokrat dodobra olajšajo iskanje informacij. Kar me je še med prebiranjem tega poglavja nasmejalo, če se lahko tako izrazim, je podatek, da ime za Wiki spletišča prihaja iz havajskega jezika, kjer 'wikiwiki' pomeni 'res hitro'. --NikaJancic (pogovor) 22:41, 12. november 2014 (CET)

33. Simpozij obdobja

Simpozij obdobja je vsakoletni tridnevni simpozij, ki se je letos odvijal med 13. in 15. novembrom v Glavni stavbi Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu. Simpozij je zasnovan kot mednarodno znanstveno humanistično srečanje, katerega se poleg domačih in tujih jezikoslovcev ter literarnih teoretikov udeležujejo tudi strokovnjaki drugih humanističnih ved.

• Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literarna veda)

• Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarna veda)

• Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literatura)

• Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarna veda)

• Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)

• Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarna veda)

• Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarna veda)

• Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarna veda)

• Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarna veda)

• Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarna veda)

• Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarna veda)

• Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarna veda)

• Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarna veda)

• Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literarna veda)

• Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (literarna veda)

• Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarna veda)

• Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikoslovje)

• Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarna veda)

• Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarna veda)

• Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarna veda)

• Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarna veda)

• Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarna veda)

• Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)

• Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)

• Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarna veda)

• Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)

• Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarna veda)

• Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarna veda)

• Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)

• Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikoslovje)

• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarna veda)

• Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarna veda)

• Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarna veda)

• Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarna veda)

• Jun Mita Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarna veda)

• Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarna veda)

• Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarna veda)

• Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)

• Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarna veda)

• Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarna veda)

• Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)

• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarna veda)

• Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarna veda)

• Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarna veda)

• Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarna veda)

• Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarna veda)

• Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarna veda)

• Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarna veda)

• Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarna veda)

• Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)

• Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarna veda)

• Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarna veda)

• Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarna veda)

• Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarna veda)

• Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarna veda)

• Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarna veda)

• Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)

• Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarna veda)

• Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarna veda)

• Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarna veda)

• Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarna veda)

• Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarna veda)

• Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarna veda)

• Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarna veda)

• Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarna veda)

• Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarna veda)

• Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarna veda)

• Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarna veda in jezikoslovje)

• Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarna veda)

• Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarna veda)--NikaJancic (pogovor) 12:19, 20. november 2014 (CET)

Slovlit na torek, 4. novembra 2014

Na diskusijskem formu Slavističnega društva Slovenije, ki združuje literarne zgodovinarje in jezikoslovce doma in po svetu, je bilo na moj rojstni dan prejšnjega leta, to je 4. november, med drugim objavljeno tudi vabilo praških slovenistov. Vabili so na vrhunec praznovanja stote obletnice začetkov poučevanja slovenskega jezika na praški Karlovi univerzi, ki so jo obeležili 6. in 7. novembra 2014 s simpozijem, razkritjem spominske plošče, ki so jo posvetili slovenskemu in češkemu slavistu Matiji Murku in z razstavo o dogodkih in osebnostih, ki so posebej zaznamovali sto let praške slovenistike. --NikaJancic (pogovor) 15:12, 15. januar 2015 (CET)