Uporabnik:Nastjasimic

Nova pisarija

• Uvod

Prvotno se je beseda pismenost enačila z slovnico, v današnjem času pa temu ni več tako. Pomen te besede se je spremenil v znanje branja in pisanja oziroma v širšem pomenu znanje, poznavanje česa sploh.
Poznamo več vrst pismenosti, nekatere izmed mnogih so digitalna, informacijska, medijska, ekološka...
Knjiga Nova pisarija govori prav o tej tematiki. Pridevnik nova pa se nanaša na nove medije, ampak je vseeno omejena na tiste, ki so tesneje navezani na tradicionalne oblike pisanja in ne vsa multimedija. V večini gre torej za besedila na zaslonu in pa sliko.
Veliko govora je tudi o wikimedijinih spletiščih, ta pa so namenjena objavljanju besedil in gojenju skupinskega avtorstva.

• Pismenost

Prvotno je bila do pismenosti neka nezaupljiva distanca, saj so bili pismeni le ljudje, ki so pripadali eliti. To pa se spremeni z uvedbo šolanja in je biti pismen že obvezno, saj se drugače v današnjem svetu težko kamorkoli umestiš. Vsekakor pa pismenost določa tudi prag civiliziranosti.
Včasih je bila pismenost vezana na nalivnik in list papirja z razvojem tehnologije, pa se vse bolj uveljavlja tipkanje. Za to pa je potrebna tudi določena stopnja elektronske pismenosti. Do te so zelo skeptični predvsem starejši ljudje, a tehnologija ni naš sovražnik. Obrniti si jo moramo v prid, ker nam le ta lahko izjemno pomaga in olajša življenje.

Informacijska družba

Informacijska družba je ime za današnji čas, ki nadomešča industrijsko družbo.
Gre torej, za družbo, kjer v ospredje prihaja modernizacija in uporabljanje najnovejše tehnologije. Tu pa se začnejo ločevati dve veji, tisti, ki so za elektronska besedila oziroma tipkanje in pa tisti, ki zagovarjajo knjige v tiskani obliki in so v strahu, da bodo v kratkem, le te popolnoma izginile.
Branje na zaslonu ni udobno in zdravo, prav tako, pa je tudi branje starih tiskovin zdravju škodljivo, saj povzroča vnetje oči.
Presoditi, katero je bolj primerno je seveda težko, dejstvo pa je, da bodo v prihodnosti vsekakor obstajali obe možnosti. Zato je vprašanje v kateri obliki prebirati besedila, stvar posameznika in kaj najbolj ugaja njemu.

Wikiji

Wikipedija je spletna stran, ki jo pozna že vsak posameznik in je nekako prva izbira pri iskanju kakršnihkoli podatkov na spletu. Res je, da ima večina ljudi o wikipediji dokaj zaničevalno mnenje, saj naj bi bila dokaj netočna v navajanju podatkov. To so nam na veliko govorili učitelji osnovne šole in tudi marsikateri profesor, pri prebiranju Nove pisarije pa vidimo, da to ne drži v popolnosti.
Najpomembnejše prednosti wikipedije so:
1. Lahka dostopnost
2. Voluntarizem
3. Kooperativnost
4. Tesnejši stik z realnostjo

• Avtor

Skozi čas se člen komunikacije, ki je v ospredju spreminja.
60. leta je bil to avtor (avtorska biografija).
Z naslednjo generacijo se pozornost preusmeri k besedilu. V prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila.
V 80. letih pa v ospredje postavijo bralca in njegove interese.

Motivacija za pisanje

Pri pisanju moramo biti pozorni na to iz kje izvira motivacija avtorja. Tu gre za vprašanje etičnosti. Etično je, ko avtor piše, ker ga tema sama zanima oziroma zanima bralce njegovega besedila. Neetično pa je, ko je avtorju eden izmed glavnih razlogov pisanja besedil korist, ko se ne zmeni za interese bralcev, ko uporablja, le prazne fraze, ko si besedila ne izmisli sam ampak ga le kopira iz večih že napisanih...

Izbira teme in jezika

Izbira jezika je odvisna od tega komu je besedilo namenjeno, znanstvena besedila so vsekakor zahtevnejša za branje in vsebujejo bolj kompleksen jezik kot kakšne novice.
Pomembno pa je tudi, da čim več besedil pišemo v domačem jeziku, kar pa ne pomeni, da ne smemo pisati v tujih jezikih, saj so tudi tej potrebni za izobraževanje.

Izbira teme je vsekakor svobodnejša, res pa je, da mora biti avtor pozoren na to, da piše o vsebini, ki dejansko zanima publiko, saj v nasprotnem primeru besedilo ne bo imelo nikakršnega učinka.

Vaje v pisanju

Pisanje je veščina, ki se jo je potrebno naučiti. Pisca je že na začetku potrebno navaditi na orodje, potem pa bo le z vajo in pisanjem besedil izpopolnil svoje pisanje in napredoval.

Usoda avtorstva

Avtorji imajo svojo zakonodajo, katere se morajo držati in na katero se sklicujejo, če so jim kršene pravice.
Ker so avtorji skrajno občutljivi do sovjih besedil, morajo lektorji oziroma uredniki čim manj posegati v njih in v primeru poseganja to naredijo pazljivo in ne spremenijo preveč.

V primeru soavtorstva pa se je potrebno držati naslednjih pravil:
1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje

Množični um

Avtorske licence

• Bralec

Prosti dostop

Založbe

Repozitoriji

Varovanje zasebnosti

O Slavistični reviji

Revijo sem si predstavljala čisto drugače, najbolj me je presenetil obseg. Je žive barve, kar pritegne pozornost, a ko sem jo odprla sem pomislila, da me čaka veliko dolgočasnega branja. Na srečo pa je vsebina revije zelo bogata in vsebuje dosti pomembnih in zanimivih podatkov, ki bodo vsekakor v pomoč pri študiju.