Jaz in slovenistika: refleksija odločitve za ta študij

Po štirih letih šolanja na programu ekonomske gimnazije v Ljubljani sem menila, da imam dovolj splošnega znanja iz ekonomije ter, da to ni tisto, kar bi se rada še naprej učila. Ne vem, zakaj slovenistika. Impresira me razgledanost slovenistov in verjetno je to tisto, kar želim doseči.

Prvo srečanje s slavistično revijo

Dean Komel. Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice. Slavistična revija 62/3 (2014). 423-434. COBISS

O avtorju

Rojen leta 1960 v Biljah. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost ter diplomiral leta 1988. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po opravljenem magisteriju je nadaljeval študij filozofije na Univerzi v Bochumu pri Bernhardu Waldenfelsu in Klausu Heldu. Leta 1995 je doktoriral iz filozofije s temo "Hermenevtična fenomenologija tubiti in meje filozofske antropologije". Od leta 1989 do 1997 je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, najprej na Centru za proučevanje znanosti, nato na novoustanovljenem Oddelku za kulturologijo. Od januarja 1998 je zaposlen na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Od leta 1996 je predsednik Fenomenološkega društva v Ljubljani, poleg tega pa sodeluje v več domačih in tujih filozofskih društvih, projektnih skupinah ter uredništvih revij za filozofijo in kulturo (Phainomena, Nova Revija, Ampak, Orbis Phaenomenologicus, Topos, Teoria, Analecta Hermeneutica, Magazzino di filosofia, Divinatio, Prolegomena …). Predaval je na številnih univerzah in mednarodnih simpozijih. Sodeloval je pri oblikovanju »Srednjeevropske konference za fenomenologijo« in pri ustanovitvi »Organizacije fenomenoloških organizacij« (2002). Od leta 2005 tudi vodi raziskovalne dejavnosti na humanističnem inštitutu Nove revije, kjer je nosilec raziskovalnega projekta »Interkulturni vidiki fenomenologije in hermenevtike v Sloveniji in Evropi«.

Leta 2003 je prejel Zoisovo nagrado Republike Slovenije za vrhunske znanstvene dosežke na področju filozofije.

Ključne besede

filozofija
slovenščina
govorica
prostor
terminologija

Komentar o članku Govorica kot prostor filozofije, filozofija kot kraj govorice

Preplet filozofije in slovenščine. Zanimive misli, da so meje našega jezika meje našega sveta, ki jih s pogovorom delimo z drugimi. Pogovor je skupen vsem govoricam torej je to tisto kar povezuje cel svet.

Nova pisarija

Moj vtis o prebranem (E-pošta)

Med branjem poglavja o e-pošti sem izvedela za prej še neznano funkcijo le-te, to je skrita kopija, kjer lahko prejemnike skrijemo, da jih drugi naslovniki ne vidijo.

Najbolj sem se poistovetila z deloma o naslavljanju in zaključkih, saj se s to problematiko dnevno srečujem. Po mojem mnenju si mora vsak posameznik zastaviti nek okvir, glede na prejemnika ter mu slediti. Vsekakor moramo pisati čim bolj vljudno, saj v nasprotnem primeru zelo hitro učinkujemo nespoštljivi, morda celo žaljivi.

Vaja pri poglavju žanri (Gostobesednost)

v klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.

Skrčeno: V klasicizmu se je razvijala polliterarna proza

Pripovedovali so si različne zgodbe.

Skrčeno: Pripovedovali so si zgodbe.

Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast.

Skrčeno: Novele imajo ljubezensko, kmečko, vojno in oblastniško tematiko.

Pesem je bogata z različnimi pesniškimi figurami.

Skrčeno: Pesem ima veliko pesniških figur

Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje.

Skrčeno: Pritegnila je umetnike, tudi slikarje.

Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani.

Skrčeno: Prizadeval si je za ohranitev slovenščine.

Svojo prvo službo je nastopil leta 1828.

Skrčeno: Prvo službo je nastopil 1828.

Kompozicija Wiki člankov

Wiki članki se začnejo z najpomembnejšimi podatki o osebi, kot so kraj in datum rojstva ter področja na katerih oseba deluje. Sledi življenjepis, pri članku o Borisu A. Novaku sledijo nato poglavje o nagradah, njegovih delih in področja njegovega raziskovanja.

Wiki članek o Borisu A. Novaku

Boris A. Novak je slovenski pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik rojen 3.12. 1953 v Beogradu. Otroštvo je preživel tam, prav tako je tam zaključil osnovno šolo. Maturiral je na takratni II. Gimnaziji v Ljubljani, danes poznani kot Gimnazija Jožeta Plečnika. Študiral je primerjalno književnost in filozofijo. Doktoriral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Danes je docent za primerjalno verzologijo. Prejel je tudi veliko nagrad: Zlato ptico, Nagrado Prešernovega sklada za pesnitev 1001 stih (1984), Častni znak svobode Republike Slovenije za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini (2000) in mnoge druge.

Sporočila na SlovLitu

Za branje sem si izbrala sporočila, objavljena 17. 11. 2015. Prvo sporočilo je sporočilo Barbare Sonnenhausen iz Univerze v Zürichu, kjer je bila v okviru projekta SNF-Projekts "Individualnost slovenščine" dodeljena kot doktorat v okviru 60% za obdobje treh let. Naslednje sporočilo se navezuje na mail Andreja Šurle. Za tem sledi sporočilo, ki poziva k dopolnitvi poglavja Begunci v slovenski književnosti v geslu Begunec na Wikipediji.

Zadnje sporočilo na ta dan, pa je vabilo Tomaža Beštnerja na brezplačne tečaje Znanstvene bibliografije v NUKu, ki je potekalo 3.12.2015.

Slovar manj znanih besed (Nova pisarija)

geneza- izvor, nastanek in razvoj česa
opreka- nasprotje
impresum- podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
utiliteren- ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
ciklostirati- - razmnoževati na ciklostilu
kolofon- podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
kondukter- sprevodnik
fantazma- privid
habilitacijski kriteriji
marganizem
subverziven- prevraten
aspiracija - prizadevanje za kaj; težnja, želja
uzurpacija- nezakonita prilastitev
postulat- izhodišče
kontaminirati- onesnažiti, okužiti
benigen- nenevaren, neškodljiv
adoracija- čaščenje
skribomanija- obsesija s pisanjem
hermitizem- lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
brezprizivna avtoriteta- ki ne dopušča priziva, ugovora
mazohizem- doživljanje spolnega užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana
inferiornost- manjvrednost
intenca- težnja, nagnjenje, usmerjenost
prgišče- količina česa, ki se lahko naenkrat drži z ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo
altruizem- ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
aprioren- dan neodvisno od izkustva
antologija- zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
defetizem- mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
kanoniziran- razglašen za svetnika
korifeja- prvak, veličina
haptičen- tipalen
sublimen - vzvišen, plemenit
koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
maoizem- marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
entiteta - kar je, kar obstaja
egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
ekspertiza - izvedensko mnenje
frankirana ovojnica - ovojnica z znamko
kalkirati - dobesedno prevajati
korespondenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
rafalno - nanašajoč se na rafal (s povečano hitrostjo)
segment - del, odsek
srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj