Uporabnik:Mihazavrtanik
O Slavistični reviji
[uredi]Bel napis na sredi vinsko rdeče podlage mi pravi "Slavistična revija". Centimeter nižje naslovna stran v črni pisavi sporoča, da je to "časopis za jezikoslovje in literarne vede". Vse skupaj zgleda precej elegantno in minimalistično in tudi odtenek rdeče, ki objema vsebino knjižice, mi je precej všeč.
Nato se moj pogled ustavi še nekoliko nižje, na letnici tisoč devetsto triindevetdeset. Očitno ne gre ravno za zadnji, najnovejši izvod; pravzaprav je revija, ki jo držim v rokah skoraj starejša od mene. Me prav zanima, kolikšna je bila takratna cena za ta strokovni časopis- očitno se je tudi meni potrošniško naravnana sodobna družba zasadila v podzavest, ko najprej pomislim ravno na to. Kakorkoli, prelistam skozi prvih par strani in kmalu (na četrti strani spodaj) izbrskam podatke o cenah za letno naročnino; 1400 tolarjev za posameznike, 900 za študente, inštitucije so morale odšteti 1800, knjigarne pa še nekoliko več- 2200 slovenskih tolarjev.
Ob tem se zavem, da sem popolnoma izgubil občutek za cene izražene v tolarjih, zato si le-te pretvorim v evro, našo aktualno valuto. Po hitrem preračunu ugotovim, da je bila cena za takratne študente postavljena na 3 evre in 76 centov, posamezniki so morali odšteti še dobra 2 evra več, inštitucije so za letno naročnino plačale 7 evrov in pol, knjigarne pa dobrih 9 evrov. Cene se mi zdijo več kot ugodne, a zavedam se, da je bilo to pred več kot dvajsetimi leti in da je takrat veljal drugačen standard. Seveda me zanima, kakšne so cene danes, zato je naslednji korak logičen; vzamem svoj prenosni računalnik in s pomočjo strica Googla se mi v nekaj sekundah na ekranu že izriše aktualno veljaven cenik. Torej, kaj pravite- so se cene povišale? Za koliko?
Najnižja cena še vedno velja za študente in ta cena je 8 evrov in pol. Ostale pa so se od leta 1993 bolj občutno povišale; posamezniki tako plačujejo 22 evrov, inštitucije in knjigarne pa kar 33. Predrago? Glede na to, da gre za strokovno literaturo, ki štirikrat letno izhaja v dokaj obsežnih izvodih je cena za moje pojme kar primerna.
Pa še kot zanimivost: leta 1948, ko je Slavistična revija začela izhajati, je zanjo veljala enotna cena dvestotih dinarjev, kar bi bilo enakovredno takratnim štirim ameriškim dolarjem. Upoštevajoč inflacijo in menjalni tečaj dolarja z evrsko valuto lahko ugotovim, da bi to danes naneslo nekaj več kot 30 evrov, kar se bolj ali manj ujema z današnjo ceno.
Priznati moram, da me je tok pisanja in razmišljanja o Slavistični reviji odnesel v dokaj čudne vode (ne nazadnje sem se kot kak finančni analitik razpisal o njeni ceni), a vendar me je med pisanjem prešinilo nekaj globljega, veliko bolj pomembnega, nekaj česar se ne ocenjuje v denarju- valute se skozi desetletja spreminjajo, jezik pa ostaja isti, slovenski.
Literarnovedni dogodki
[uredi]Tokratna naloga pri Uvodu v študij slovenske književnosti se mi je sprva zdela sila preprosta- zabeležite literarnovedne dogodke, o katerih boste videli in slišali v prihodnjem tednu. Odločil sem se, da bom ob branju novic, poslušanju radia v avtu, gledanju televizije in brskanju po spletu pozoren in na preži za kakršnokoli novico, ki bi govorila o literarnovednem dogodku. Skoraj en teden kasneje ugotavljam, da naloga kljub vsemu ni tako enostavna. Mogoče spremljam napačne medije ali pa se o literarnovednih dogodkih pri nas poroča zelo malo oziroma nič.
Kakorkoli, na koncu sem vseeno izbrskal (sicer žalostno) novico, da sta bili pretekli teden (15. in 16. oktobra) na Filozofski fakulteti izpeljani žalni seji v spomin na dva nedavno preminula literarna zgodovinarja in nekdanja profesorja naše fakultete. Gre za profesorico dr. Helgo Glušič in profesorja dr. Mirka Juraka.
O Novi pisariji
[uredi]Ob prebiranju Nove pisarije me je najbolj prevzela primerjava in razlaga Wikipedije in njenih sestrskih spletišč, kot pozitivne utopične vizije družbe, saj o tem še nisem razmišljal v takšnem kontekstu. Primerjava se mi zdi povsem na mestu; Wikipedija s svojo ureditvijo in načinom delovanja dejansko kljubuje principu individualizacije, h kateri tako močno teži današnja družba. Prostovoljstvo, kooperativnost, svoboda, kreativnost, pluralnost, samorefleksivnost- to so samo nekatere od vrednot, ki 'poganjajo' Wikipedijo in že na prvi pogled nam je jasno, da (na žalost) v resničnem vsakdanjiku bolj poredkoma srečamo katero od njih.
Z Wikipedijo se srečujem že od osnovnošolskih let in v vsem tem času sem jo imel za samoumevno. Šele podrobnejše spoznavanje njenega delovanja in nastajanja mi je razkrilo njeno plemenito poslanstvo- širjenje znanja za skupno dobro vseh. Gre namreč za enega redkih krajev (čeprav je govora o spletišču), kjer je skupno dobro nad interesi posameznika in to brez kakršnekoli prisile. Če bi bilo tako tudi na drugih področjih, bi bil svet resnično lepši.
Simpozij obdobja
[uredi]L- literarna veda, J- jezikoslovna veda, K- kulturno-zgodovinska veda
Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti L Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide L Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu L Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija L Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini L Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost L Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu L Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti L Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu L Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze L Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju L Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca L Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije L Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського L Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP J/K Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta L Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 J Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic L Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) L Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije L Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji L Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine L Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren L Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil L Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka L Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem J/L Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole L Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti L Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki L Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj J/L Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano L Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino L Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku L/J Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko L Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem L Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih L Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku K/L Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) L Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja L Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša L Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka L Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi L Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik L Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja L Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal L Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti L Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela L Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem L/K Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana L Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji L Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji L Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori L Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih L Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije L Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti L Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom L Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti L Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije L Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo L Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský L Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? L Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem L Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja L Janez Vrečko: Novo branje konsov L Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) L Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) L Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki L Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti J Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost J/K Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše L
Slovenistični portal SlovLit je moje zadnje tri rojstne dneve "prespal", tako da sem za to nalogo moral pobrskati po arhivu iz leta 2011. SlovLit (oziroma preko njega dr. Krištof Jacek Kozak) je 3.3.2011 vabil k sodelovanju na simpoziju o poeziji, ki je bil tistega leta v znamenju jubileja letos žal preminulega Tomaža Šalamuna. Simpozij se je odvijal v okviru slavističnega kongresa 2011.