Uporabnik:Marusajeras
E-pošta
[uredi]Slovarček manj znanih besed
- korespondenca - dopisovanje
- MIT - The Massachusetts Institute of Technology
- srenja - ljudje, ki imajo skupne interese
Komentar
Neverbalna komunikacija ima v 21.stoletju pomembno vlogo, saj je vodilni vir sporazumevanja po vsem svetu. Olajšala je delo, čas in stroške. Članek je priporočljiv predvsem za tiste, ki so novi v teh vodah oziroma za tiste, ki ne poznajo pravila le tega. Menim, da je dandanes pomembni del našega življenja. Članek je zanimiv in poučen, saj izvemo kako in kaj se sme in ne sme uporabljati pri pošti. Pomembno je, da poznamo in znamo uporabljati takšno vrsto komunikacije pravilo, saj z nepravilnimi dejanji lahko drugim povzročimo škodo ali celo nezadovoljstvo.
Komentar na tipkanje
[uredi]Tipkanje mi ni povzročalo težav. Naloga je bila zanimiva, saj sem lahko videla kako so včasih pisali časopis.
Slovenistika in jaz
[uredi]O tem še nisem ravno razmišljala, saj sem se na sloveščini znašla zaradi nemščine. Potrebovala sem dodatni predmet in odločila za slovenščino. V srednji šoli je mojo pozornost pritegnila književnost, ker smo imeli zanimivo profesorico, saj nas je njena razlaga in delo zelo pritignila. Nekateri predmeti, ki jih imamo so mi zanimivi, drugi pa obvezni. Čaka me še veliko dela in truda, vedar bom poskusila in vztrajala. Upam, da se mi bo trud obrestoval.
Nova piserija
[uredi]Slovarček nezanih besed
- Plasirati: doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti
- Eklatanten: očiten, jasen, prepričljiv
- Uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev
- Vademekum: publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem
- Arhaizem: jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku
- Adaptacija: preureditev, prenovitev
- Eksaminator: izpraševalec
- Paradigma: vzorec, primer
Članek o tujkah in izposojenkah v slovenskem jeziku
[uredi]Komentar
Članek sem našla na dlibu v slovenistični reviji iz leta 2006. Avtor tega članka je Snoj Marko. Zakaj ravno članek o tujkah? Zanimalo me je kako so tujke/izposojanke lahko opredeljene. Izvedala sem mariskaj zanimeviga. Besede tujega izvora, ki so jih slovenci prevzeli imenujo prevzete besede, saj so jih nekoliko podomačili. Besede domačega izvora pa so tiste besede, ki so prevzete iz znanih morfenov (ni nujno da naši davni predniki). Te dve vrsti pa lahko urščamo u več podskupim. Glavna razlika med izposojenko in tujko je, da so izposojenko prevzeli iz tujega narečja v svojega, tujko pa so vpeljali izobraženci.
Slovenska literarna zgodovinarka
[uredi]Emica Antončič se je rodila 17. 2. 1958 v Mariboru. Po končani gimnaziji je kot študentka FF leta 1982 diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter primerjavlne književnosti in literarne teorije na temo slovenskega modernističnega romana. Kot lektorica se je zaposlila v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Ob tem pa je poučvela odrski govor, urejala gledališki list mariborske Drame in bila lektorica nekaj večernih filmov. Leta 1998 je magistrirala na FF iz zgodovine novejše slovenske književnosti. Pri tem je uporabila literaturo Antona Podbevška. Za literarno vedo pa se je ukvarjala z avantgardo in Bevkovo prozo. Od leta 1991 do danes je glavna in odgovorna urednica revije Dialogi. V reviji razpravlja o aktualnih kulturnih in družbenih vprašanj. Ima svojo založbo Aristej, kjer se posveča izdajanju mladinske literature in šolskih učbenikov. Emico lahko najdemo pri velikih kulturnih in literarnih projektih.
SlovLit
[uredi]Gledališko obvestilo-19.4.2009
V sredo 6.5 so si ob 19.30 ogledali predstavo Andreja Rozmana Roze NAJEMNINA ALI WE ARE THE NATION ON THE BEST LOCATION. Predstava je bila v Šentjakobskem gledališču (Krekov trg 2). V predstavi se uprizarja razmerje med angleščino in slovenščino, ob tem pa tudi raznolikost današnje in prejšnje družbe. Dramsko besedilo je bilo tudi med petimi nominiranci za Grumovo nagrado.