Uporabnik:Majagunther

Domače naloge

5. oktober

s:Komarjev Peter (France Bregar)

Moj stik s SLAVISTIČNO REVIJO

Slavistično revijo smo bruci dobili v dar na našem prvem predavanju pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti. Prijetno presenečenje, ki pa je - kdo bi si mislil- zahtevalo nekaj v zameno. Tudi sama sem, kot se za mlade nadobudneže prvega letnika Filozofske fakultete spodobi, čtivo začela brati ob prvi priložnosti.

Prvi članek, ki je zgodovinsko obarvan, me ni očaral. Situacija bi bila vsekakor drugačna, če bi roman Das deutshe Leid predhodno prebrala. Polarno nasprotje je bil naslednji članek; Vodka in pir. Avtor Blaž Lesnik na eleganten, jedrnat in hkrati dinamičen način razpravlja o ruski književnosti in pisatelju Prilepinu. Moj 'favoriziran' članek je -nehote- postal članek Mateje Curk; gre za rabo (ter menjavo) jezikovnih kodov med potomci priseljencev iz Jugoslavije v proznih besedilih izvrstnih pisateljev Gorana Vojnovića in Andreja E. Skubic. Menim tudi, da so članki morda za odtenek preveč strokovni, kar pa ne pomeni nujno, da so turobni. Vse je mogoče premostiti s ponovnim branjem. Slavistična revija je občudovanja vreden nabor razprav, ki nam je (vsaj delno) podal idejo o tem, v kaj smo se spustili to študijsko leto.

Kaj sem izvedela pri tipkanju

Tipkanje oziroma pretipkavanje besedil z dLib-a na Wikiverzo se mi je že od seznanitve zdela pomembna in hkrati izjemno zanimiva naloga. Za nekatere je to danes celo postala prostočasna dejavnost.

Pretipkavanje besedil se mi zdi pomembno najprej zato, ker so zdaj dela kratke proze našla bolj dostopno in domače domovanje - Wikiverzo, pa tudi zato, ker je vsak imel možnost prispevati svoj del k oblikovanju še boljše, bolj dopolnjene spletne sfere, v kateri se vedno več nahajamo. Živimo v času, ko brez spleta preprosto ne gre.

Posledično sem se prvič seznanila tudi s Slovenskim narodom; spoznala njegove komponente, rubrike ter format na splošno. Poleg tega bi izpostavila tudi pomembnost spoznavanja manj znanih avtorjev ali del, s katerimi smo bili soočeni ob tej nalogi. Ravno zaradi tega dvomim, da se je komu naloga zdela odveč.

Četudi naš prispevek ni bil resnično izraz nas samih in naših misli menim, da je (bila) to odlična priložnost za pridobitev ali obnovitev znanja o oblikovanju prispevkov na Wikiverzi oz. Wikipediji.

Literarni vsakdan

Od kar pomnim sem mnenja, da bi literatura (ali kakršna koli umetnost že) morala zavzemati vsaj del vsakdana vsakega. To torej ne velja le za humaniste, temveč človeška bitja na sploh. Vsak bi si moral vzeti čas v dnevu, ko počne stvari le za dušo. Pa naj bo to preprosto branje romana, hiter prelet te in one pesniške zbirke, morda celo obisk gledališča ali koncerta, ki ga spremlja točka sodobnega plesa. Tudi če literature (ali umetnosti) ne razumemo do potankosti, to ne sme postati ovira.

Svoj prosti čas z veseljem posvetim literaturi. Poleg branja študijskega gradiva, je navadno veliko bolj sladko brati tisto, kar ni priporočeno. Nekaj, kar izbereš sam in je 'samo tvoje'.

Glede literarnih dogodkov v mojem kraju: Letos sem se znova udeležila Festivala mlade literature Urška. (Urška ) Festival je namenjen mladim, še neuveljavljenim pesnikom in pisateljem. Za častni naslov uršljan ali uršljanka se vsako leto poteguje okoli 100 ustvarjalcev, za intervjuje s finalisti pa poskrbi naša gimnazija. V Slovenj Gradcu poteka tudi finalni izbor, ki je 'popestren' z uglasbitvijo pesmi in plesnimi točkami.

Ob Novi pisariji

Uvod

• Nova pisarija je dopolnitev literarnovednega priročnika Praktični spisovnik, namenjenega slovenistom, literarnim zgodovinarjem, humanistom idr.
• Prvotni naslov naj bi bil Nova pismenost (kot gramatikalna podjetja Valentina Vodnika), pismenost je v 19. stoletju namreč pomenila slovnico
• S svojim naslovom namiguje na nove medije, natančneje besedilo na zaslonu, ukvarja pa se tudi s sliko
• Nova pisarija je objavljena na Wiki spletišču, saj so ta namenjena gojenju skupinskega avtorstva. To pomeni, da jo lahko dopolni kdorkoli, čeprav za to obstaja le majhna verjetnost. Wiki knjige niso zaključene enote, temveč proces.
• Avtor pravi, da je razlog za eksperimentiranje z besedilom tudi to, da se tako odpre prostor za samorefleksijo pa tudi možnost spoznavanja novega medija.

Kam z avtorjem

• Avtor Miran Hladnik prevzema odgovornost za knjigo. Pravi, da je izpostavljanje avtorskega izdelka na javnem mestu lahko nevarno. Možno je namreč, da se v knjigo vtakne kdorkoli.
• Prepričan je, da do težav ne bo prišlo in če se bo vandalizem že pojavil, bo kaj hitro odpravljen.
• Podpira adaptacijo in prosto uporabo knjige, jasno pa je, da je treba ob tem navesti avtorjevo ime.

Prešernova Nova pisarija

• Naslov knjige je enak kot naslov Prešernove satirične pesnitve, ki je prvotno nosila naslov Kranjska pisarija. Pesnitev je bila objavljena v zborniku Kranjska čbelica leta 1831. Prešeren je v Novi pisariji karikiral ideal ljudskega jezika.
• Nova pisarija je ena najdaljših Prešernovih pesnitev, ima namreč 142 verzov.
• Z današnjim časom jo lahko primerjamo tudi zaradi njenega začetka (»De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmár dajè med ljúdi«) – pritoževanje zaradi velikega porasta pisanja.
• Naslov Nova pisarija so po Prešernu uporabili še leta 1944 – Propagandni odsek IX. Korpusa je izdal publikacijo Pred tremi leti in druge, šlo naj bi za tretji zvezek zbirke Nova pisarija.

Pismenost

• Definicija: biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
• Pojem se prvotno pojavi kot odlikovanje za redke posameznike, ki so znali brati in tudi izdelati napisane reči, to so bila najprej religiozna besedila.
• Biti pismen ali biti pismouk je sprva dobilo negativno konotacijo, ko pa je šolanje postalo obvezno je tudi pismenost postopoma postala nekaj dosegljivega za nepriviligirano prebivalstvo.
• Nepismenost je danes nepredstavljiva in sramotna, pismenost pa samoumevna.
• Čeprav je bila pismenost dolgo časa razumljena kot pisanje z roko, to danes ne velja popolnoma. Ker skoraj nihče ne uporablja več papirja in nalivnika, razumemo pismenost tudi kot tipkanje.
• Pismenost je torej dvojna sposobnost – sposobnost sprejemanja in sposobnost tvorjenja in posredovanja informacij.
• Za pismenost je potrebna aktivna udeležba v komunikaciji.
• Tvorjenje sporočila pa ni vedno tako jasen pojem kot se zdi na prvi pogled. Ko na primer pritisnemo na gumb na mikrovalovki s tem tvorimo sporočilo. Spretnost z elektronskimi napravami pa še ni potrdilo za pismenost. Tukaj govorimo predvsem o civilizacijski in elektronski pismenosti na primer; se znajdemo na letališču, znamo brskati po spletu, izklopimo telefon na koncertu …
• Ugotovili smo, da je pismenosti več. V več stvareh smo pismeni, bolje je. Nobena od teh specialnih pismenosti pa ni obvezna, obvezna je le splošna. Pismen človek je bolj suveren in s pismenim človekom bo bistveno težje manipulirati.
• V Sloveniji je e-pismenost višja od bralne pismenosti (kar je zaskrbljujoče).
• Komunikacija preko telefona in računalnik pa že velja za del splošne pismenosti. Mogoče je, da v prihodnje splošnem pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo danes.
• Malo manj pogosto pa je obnašanje posameznikov, ki si iz principa na primer ne bodo ustvarili e poštnega naslova. ( Društvo slovenskih pisateljev – naj bi bili zaslužni za ustanovitev slovenskega naroda, SAZU…)
• Avtor meni, da se je razvoju komunikacijske tehnologije nesmiselno upirati, če pa lahko le-to obrnemo sebi v prid.
• Za razviti svet velja, da je delež nepismenih primerljiv z deležem umsko prikrajšanih ljudi.
• Ne moremo se čisto točno zanašati na Cobiss, če želimo dobiti vpogled v število pismenih oziroma pišočih ljudi.
• Aktivno pismenih (tistih, ki jih Cobiss zazna), je malo. Poleg tega, jih je v to večinoma prisilila služba.

Informacijska družba

• Informacijska družba pomeni socialen primer današnjega časa, ki nadomešča industrijsko družbo.
• Pojavljanje novih kulturnih paradigem se je začelo takrat, ko je tiskana knjiga postala 'zastarela'. Njena rivalska opozicija je postala e-knjiga. Tiskana knjiga se danes umika drugačnim oblikam. E- knjigo avtor tudi srčno zagovarja.
• Dokaz, da tiskana knjiga tako rekoč izginja iz vsakdanjega življenja, je podatek, da si knjige izposoja le še tretjina dijakov.
• Avtor pravi, da se tiskane knjige zagovarjajo predvsem s strani tistih, ki od tega živijo. Če bi se jim resnično šlo za dobrobit prebivalstva, bi jih ukinili in izbrali novejše tehnologije.

Wikiji

• Wikimedia je neprofitna organizacija
• Je metafora za novo družbeno paradigmo - informacijsko družbo.
• Zakaj Wikipedija? Lahka dostopnost, voluntarizem, medsebojna povezanost, tesnejši stik z realnostjo (jasno izražanje).
• Wikiji so torej skupek spletišč, ki so se pojavila leta 2001. Njihovo jedro je Wikipedija. So vzorčna oblika sodobne pismenosti. Splet ni le vir informacij, temveč je tudi prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo (brez želje po zaslužku).
• Wikipedija - spletna enciklopedija
• Wikivir - stara besedila v javni lasti
• Wikiknjige - knjige in priročniki
• Wikiverza - seminarji, projekti, predavanja
• Zbirka - slikovno gradivo
• Wikislovar in druge.
• So spletna računalniška tehnologija druge generacije.
• Bolj kvalitetni so članki na Wikipediji, bolj vitalen je nek jezik in večjo možnost preživetja ima.
• Na lestvici jezikov na Wikipediji je slovenščina trenutno okrog 40. mesta - glede članke in njihovo kvaliteto.
• Po Kornaijevi kategorizaciji spada slovenščina v skupino, ki ima ime vitalni jeziki. (prva skupina so comfort zone, tretja pa border line - jeziki z nejasno prihodnostjo)
• Na Wikipediji je trenutno 290 jezikov ( v angleščini je 13% Wikipedije).
• zares aktivnih slovenskih uporabnikov je na Wikipediji le 500.
• Licenca cc (creative commons) - licenca ustvarjalnega ljudstva, z njo je urejen status člankov na Wikipediji. ('ustvarjalna gmajna'). Licenca cc zahteva priznavanje avtorstva, čeprav je avtorstvo večinoma kolektivno.
• Vsak članek lahko urejamo ( uredi), če ga želimo komentirati ipd. Lahko si ogledamo tudi zgodovino strani.
• Wikipedija povečala dostopnost znanstvenih informacij in vzpostavila nov odnos do strokovne kredibilnosti.
• Eden od glavnih wikipedijskih principov je nevtralnost.
• k Wikipediji lahko prispeva vsakdo, za njo ne stoji država ali profitne organizacije, nima nobenega zaposlenega, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, objave so mednarodno primerljive,je samorefleksivna.

Wikiji in šola

• Wikipedija, še posebej pa Wikiverza se lahko uporabljata kot pedagoški orodji.
• Leta 2005 so se na Wiki spletiščih začeli fakultetni seminarji, najprej teologija in zgodovina, nato slovenistika in pedagoška fakulteta.
• Šolo ovezujemo s prisilo. če to storimo tudi z Wikipedijo, ki je sicer prostočasovna dejavnost, lahko ogrozimo njeno privlačnost.
• Avtor meni, da je v akademskem svetu meja med delovno prisilo in prstočasnimi hobiji zabrisana (npr. gesla pišejo študentje književnosti).
• Poudarja, da Wikipedija ni nadomestek spletne učilnice, je zahtevnejša, bolj primerna je Wikiverza.
• na Wiki spletiščih se lahko pojavlja neke vrste vandalizem, na primer brisanje referenc drugim. Vse pa se da izslediti s pomočjo IP naslova.

Avtor

• v 80. letih se je pozornost od avtorja ponovno usmerila k bralcu, njegovim interesom in potrebam.
• Trivialna literatura - literatura za bralca
• Ni več važno besedilo samo po sebi, ampak besedilo v odnosu do bralca, tako zgodovinskega kot aktualnega (povezano tudi z demokratičnimi spremembami, ki so v ospredje postavile posameznika).

Motivacija za pisanje

• Pisanja se lotimo zaradi nečesa, kar je vredno ubesediti, zaradi samega sebe ali za 'narodov blagor'. Med temi motivacijami je včasih težko razlikovati.
• Etika: Etično sprejemljivo je le pisanje, ki izvira iz zanimanja za določeno temo, ne pa z namenom samopromocije ali manipulacije bralcev.
• Etična problematika = avtorski napuh, ki se kaže v samopoveličevanju, znanstvenih prevarah itd.
• Obsesija s pisanjem ni nujno neetična. Grafomanija je bolezenska oblika pisanja. Nek predmet za pisca predpostavlja močno radovednost in to mora raziskati, pri tem pa poskuša zatreti vse druge pobude za pisanje.
• Tudi pri leposlovju gre za to, da se avtorju mudi nekaj povedati, razlika oziroma poudarek je na tem, na kakšen način je nekaj povedano.
• Literatenliteratur - izraz za literaturo, ki jo razumejo le literarni strokovnjaki. Do tega pride zaradi potrebe kulturnih elit, da bi se potrdile v svoji ekskluzivnosti.
• Pisanje, ki se pretvarja da ga splošna publika ne zanima, ni vredno zaupanja. Je na nek način žaljivo do bralca, ki se lahko le pretvarja, da besedilo razume.
• Upoštevanje bralca bi torej morala biti ena izhodiščnih zahtev pri pisanju, saj lahko sporočilo le tako doseže svoj cilj.
• Pismeni smo lahko na 4 področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično.
• Znanstveno: revije, zborniki, knjige, spletišča, ki imajo status znanstvenih publikacij
• Strokovno: šole (učbeniki), enciklopedije, slovarji, leksikoni

Izbira jezika

• Poglavje o jeziku znanstvenih objav.
• Razprave o slovenski književnosti so navadno v slovenščini.
• Strah, da bi se slovenske razprave v prihodnosti dogajale v drugih jezikih npr. angleščini, je pretiran.
• Izvlečki v tujih jezikih so prisotni že od nekdaj, vendar zadeve slovenskega jezika in literature še zmeraj težko vzbudijo mednarodno zanimanje.
• Če na slovenski Wikipediji geslo še ne obstaja, povezave vodijo večinoma do angleškega gesla.
• Marsikdaj lahko spregledamo kakšno pomembno objavo v drugem jeziku, zato bi bilo prav, da imajo vse objave povzetek v angleščini.
• Če res želimo mednarodno izmenjavo informacij lahko povabimo tuje poznane akterje k razpravi, na simpozije ali predavanja. Ali pa sami sodelujemo na konferencah v tujini, pošljemo članek za objavo tuji reviji ...
• Gesla na slovenski Wikipediji profitirajo, ko se lahko zgledujejo po istih temah v tujih jezikih.
• Jezikovne zadrege v znanosti niso problem le v Sloveniji. Tako je tudi npr. v Nemčiji.

Izbira teme

• Izpostavljeni smo vedno več izbiram.
• Število pišočih narašča, z njimi tudi število knjižnih izdaj...
• Zaradi tolikšne izbire, se sprašujemo ali smo res izbrali optimalno.
• Več možnosti dojemamo le kot prevaro.
• Ni dobrih in slabih tem.
• Če se tema zdi relevantna je laže dobiti finančna sredstva na razpisih.

Slovarček

paradigma - vzorec, primer

eklatanten - očiten, jasen

renomirati - hvaliti, slaviti tudi bahati se

koncipirati - napraviti koncept, osnutek, zasnovati

uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

entiteta - kar je, obstaja, kot smiselna enota, celota

minuciozen - zelo podroben, natančen

markiz - plemič, za stopnjo nižji od vojvode

srenja - skupnost ljudi z istimi interesi