Uporabnik:Lisecziva1

Stran je še v obdelavi.

Študentka slovenistike in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti UL.

Test 12. 2. 2021

--Lisec Ziva (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

. Spomni se imena in priimka literarnega zgodovinarja, ki je bil dolga leta urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. (Njegova slika.) (1) Če njegovemu priimku spredaj pritakneš oznako za Ludolfovo število, dobiš drugega literarnega zgodovinarja, ki ima čisto slučajno enako ime. (1)

Z besedo ali dvema označi njegovo torišče. (Tj. torišče tega drugega literarnega zgodovinarja) (1)

1. France Bernik.

France Pibernik. Slovenski pesnik, pisatelj, esejist. 2.

Venceslav Winkler. Pot na Lisec. Ljubljana: Prešernova družba, 1959. Cobiss

3.

___Dvigalka___ termin ljub nam je in pravi

za tipko to, ki prvi znak v povedi brez muke prevelike nam napravi. Ker na slovensko izrazje nekaj stavi, študent prisluhne asistenta nauku, ki tujke črta v skoraj vsakem stavku: shift kmalu shiral bo v naši sredi. (1)

4.

Zakon o varstvu osebnih podatkov.

(1)

Test 29. 1. 2021

--Lisec Ziva (pogovor) 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1.

Marjn Dolgan, Miran Štuhec.

Pripovedoslovci.

2. Ja. Potrebno je soglasje avtorja.

3.

Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3 (2018). 251-263.

--Lisec Ziva (pogovor) 08:36, 29. januar 2021 (CET)

--Lisec Ziva (pogovor) 08:44, 29. januar 2021 (CET)

Tipkanje

Povest o mladih ljudeh

Dodatno tipkanje:

• Nepregledana:

Romanca o beli cesti

Tamara in Kaspij

Slap

Domače naloge

Prva domača naloga

Katja Mihurko Poniž. Feministična literarna veda v slovenskem akademskem prostoru Slavistična revija 61/1 (2013).

Povzetek

Članek razpravlja o pristopih, ki jih so se razvijali v slovenskem akademskem prostoru na temo feminističnih literarnih ved. Prispevek govori o vključenosti feminizma v literarnih delih na področju seminarskih nalog, doktorskih, magistrskih in diplomskih del. Prav tako govori o vključenosti ženske populacije v literarna dela in avtorstvo. Delež besedila je namenjen monografskim publikacijam, kot so na primer delo Mire Delavec, ki je leta 2009 pisala o prvi slovenski prozaistki Josipini Turnograjski. Omenjene so tudi Zofka Kveder, Ljubka Šorli in Mira Mihelič. Avtorica se je tudi poglobila v predmete študijskih programov slovenističnih smeri v Sloveniji. Ugotovila je, da nobeden izmed predmetov, ki bi bil povezan s feminizmom ali pa vsaj spolom, ni na prvostopenjskem študiju, ampak vsi na drugostopenjskem ali višje. Na podlagi pregledanih naslovov diplomski, doktorskih in magisterskih delov je avtorica ugotovila, da je se veliko del nanaša na vsebino feministične literarne vede. Študenti in študentke ne raziskujejo le likov v delih klasikov, temveč tudi v delih sodobnikov.

Vtis

Članek mi je bil všeč, saj sem se v srednji šoli v eni izmed seminarskih nalog zelo poglobila v tematiko feminizma. Ta članek je dodal mojemu predhodnem znanju še neko širino v popolnoma drugo smer. Nikoli prej nisem pomislila o predmetih, ki jih imajo humanistične smeri in so povezane s spolom in feminizmom. Če bi bili takšni predmeti vpeljani v študijski program že na prvi stopnji, bi tako študentje prej in temeljitejše razmišljali o feminizmu in literaturi kot dva posamezna spektra, ki se lahko povezujeta in dopolnjujeta.

O avtorici

Katja Mihurko Poniž je slovenska dramaturginja, literarna zgodovinarka in urednica. Ukvarja se z reprezentacijami ženskosti in moškosti na področju književnosti in literarne vede, objavlja članke o ženskem gibanju pred drugo svetovno vojno in uvaja v feministično literarno vedo pristope s področja digitalne humanistike.

Druga domača naloga

Dragica Haramija. O prevladovanju estetskega nad poučnim v mladinski književnosti. Jezik in slovstvo. 59/2-3 (2014).

Povzetek Avtorica se v članku poglobi v uporabno in učno komponento mladinske literature kot tudi na trenutno prevladujočo, estetsko. Včasih so mladinska dela temeljila na domovinski in verskovzgojni tematiki, v dvajsetem stoletju pa se je spremenila v dela, ki pa niso več poučna ampak služijo le estetiki. Na začetku je poudarila dva avtorja - Helgo Glušič, ki je napisala izjemno pomembni študiji o depedagogizaciji slovenske mladinske književnosti, in sicer leta 1983 v reviji Otrok in knjiga, članek Slovenska mladinska književnost med poučnostjo in igro, ter leta 1993 razpravo Oblikovne značilnosti slovenske mladinske proze in Igorja Saksido z monografijo Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Avtorica je omenila odmik od poučne mladinske literature pri avtorjih, kot so na primer Andrej Rozman-Roza in razvojni niz fantastičnih besedil, predvsem pri klasičnih pravljičnih delih (Fran Milčinski, Bogomir Magajna, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič) in pripovedi (s poetičnimi prvinami pri Eli Peroci, psihološko-moralističnimi pri Lojzetu Kovačiču, družbenokritičnimi pri Vitomilu Zupanu). Članek govori tudi o hiperprodukciji mladinskih del, ki jo je s primeri ponazorila med leti 2000 in 2010. Opozorila je tudi, da se prekomerno izdajanje besedil ne konča vedno pozitivno in da moramo razmisliti ali ima kvantiteta prednost pred kvaliteto.

O avtorici

Dragica Haramija je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ima naziv redne profesorice. Predava na Univerzi v Mariboru (Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta), njeno temeljno področje raziskovanja je mladinska književnost: teorija žanrov v mladinski prozi in literarna zgodovina slovenske mladinske književnosti.

Tretja domača naloga

Ko ciporš zacveti

Avtor

• Janko Glazer je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik.
• Rodil se je 21. marca 1893 v Rušah.
• Leta 1945 je v boju pri Brčkem izgubil življenje.
• Izdal je več pesniških zbirk: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946).
• Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Objave

Ciproš - nastala leta 1948.

• Pesem je bila istega leta objavljena v reviji Nova obzorja.
• Pesmi in napisi: izbor (1953)
• Najpomembnejša dela: Pohorje, 1968
• Čas-kovač, 1929
• Pohorske poti, 1919

Tema

Lirska izpoved čustvene bolečine(smrt sina) skozi impresijo iz narave.

Viri

Janko Glazer: Ciproš. kamra 18. 4. 2016.

Janko Glazer Wikipedija 12. 11. 2020.

Glazer, Janko. ukm 12. 11. 2020.

Ko ciproš zacveti. sng-mb 21. 11. 2020.

Četrta domača naloga

Seznanitev s forumom SlovLit:

26.6.2000 se na spletnem forumu ni nič dogajalo, zato sem izbrala leto 2013. Na ta dan sta bila objavljena dva vabila s strani slavističnega kongresa v Novi Gorici, eden pa je bil s strani prof. Mirana Hladnika. Prvega je objavila Petra Jordan in priložila prijavni obrazec, ki se je navezoval na predstavitev knjig in projektov na slavističnem kongresu. Drugega je prav tako objavila Petra Jordan. V tej objavi je posredovala vabilo Bože Krakar Vogel, predsednice Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, v katerem je povabila vse bralce foruma k udeležitvi na kongres. Zadnji je bil objavljen s strani Mirana Hladnika, ki je povabil vse na 10. posvet Bralnega društva Slovenija - Tudi mi beremo. Ker so bila izbrani dan objavljena le vabila, sem pogledala še nekaj drugih datumov in pregledala kakšna sporočila so še objavljena.

Peta domača naloga

Seznam literarnih zgodovinarjev: Janez Logar

• Janez Logar je slovenski bibliograf, urednik in literarni zgodovinar, ki se je rodil 3. februarja 1908 v Horjul in umrl 9. novembra 1987 v Ljubljani.

• Po koncu šolanja na klasični gimnaziji se je odločil za študij slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je zelo zavzet študent. Diplomiral je leta 1932 in se odpravil v Prago, kjer je na Karlovi univerzi izpopolnjeval svoje znanje. Po enem letu se je vrnil v Slovenijo, kjer je opravil profesorski izpit. Med letoma 1934 in 1938 je poučeval na gimnaziji v Novem mestu, od leta 1938 pa do 1942 pa na učiteljišču v Ljubljani. Od leta 1943 je bil zaradi 'pripadnosti' Osvobodilne fronte zaprt v italjanskem taborišču Visco, kasneje, od leta 1944 pa v taborišču v Dachauu. Po vrnitvi, leta 1945, se je zaposlil na Ministrstvu za prosveto (pristojnosti: šolstvo, kultura, znanost). Od leta 1950 pa do upokojitve (1965), je vodil bibliografski oddelek v NUK-u. Tudi kasneje je skrbel za urejanje rokopisnega gradiva. Bil je redni član SAZU. Svoje znanje o bibliografski teoriji in praksi je prenašal tudi na mlajše generacije, saj je bil predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je predaval bibliografijo. Pisal je literarne kritike, članke in razprave o literaturi, še posebej o realizmu.

• Souredil: Levstikov zbornik (1933), Slovenski jezik (1939-1941), Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev( Cankar, Gregorčič, Aškerc, Jurčiča→7 dopolnjenih dopisov, Trdino →uredil 12 knjig...)

• Zapisal skripti: Uvod v bibliografijo (1955) in Bibliografija (1965).

• Zapise iz skript razširil v knjigo Uvod v bibliografijo (1970).

• Redaktor Slovenske bibliografije (1951 - 1966) → na začetku jo je strokovno preuredil, ji dal organizacijsko osnovo.

• Bil je strokovni urednik za slovenski časopisje, založništvo in bibliografijo pri prvi izdaji Enciklopedija Slovenije.

• Prejel je tudi več nagrad, najpomembnejša je Čopova diploma za uspehe na bibliotekarskem področju (1967).

Šesta domača naloga

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev → znanstvenokritična knjižna zbirka.

• opusi vseh umetniško pomembnih pesnikov in pisateljev od Vodnika dalje.
• Leposlovje, članki, študije, podlistki, korespondence.
• Brez uredniških sprememb → ne dopušča poseganja v stil avtorja.

Zgodovinski pregled:

1946→ zbirka je začela izhajati pod vodstvom Antona Ocvirka ( pobudnik: Ivan Prijatelj).

1980→urejanje prevzel France Bernik.

1991→ drastičen upad naklade in založniško zanimanje (Od DZS → Obzorja - propad 2002 → Založba Litera → Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU)

Objavljeni avtorji: 9 - Josip Jurčič ( urednik: Mirko Rupel), 12 - Janez Trdina (Janez Logar), 11 - Fran Levstik (Anton Slodnjak), 10 - Josip Stritar ( France Koblar), 12 - Oton Župančič (Joža Mahnič), 12 - Prežihov Voranc (Drago Druškovič, Jože Koruza), 30 - Ivan Cankar (Janez Logar, France Bernik, Dušan Voglar), 10 - Alojz Kraigher (Dušan Moravec), 15 - Fran Salešnik Finžgar (Jože Šifrer), 13 - Juš Kozak (Jože Munda).

Zofka Kveder → edina do sedaj objavljena ženska avtorica s tremi deli.

(Navedeni le tisti, ki imajo 10 ali več zvezkov)

• 26 urednikov (samo dve ženski: Katja Mihurko Poniž in Marija Boršnik)

VIRI:

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev Wikipedija 2. 12. 2020.

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. SAZU 2. 12. 2020.

Sedma domača naloga

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede, ki ga sestavljajo samostojne študije in so izhajale v tematsko povezanih zvezkih.

Zgodovinski pregled

Pobuda za nastanek je bila podana v 60. letih s strani Antona Ocvirka ( uredil prvih deset zvezkov). Leksikon je bil ustvarjen po principu Reallexikon der deutschen Literaturwissenschaft. Po desetih letih je za izid enajstega zvezka poskrbel uredniški kolegij, ki so ga sestavljali sodelavci literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Izdanih zvezkov je bilo 46, zbirka pa je bila zaključena približno leta 2001. Vsako izdano študijo lahko umestimo v (vsaj) eno izmed sledečih tem:

• splošni literarni pojmi, metode;

• dobe, gibanja, smeri;

• vrste, zvrsti, oblike, področja;

• poetika, stil, verz.

Gesla, ki jih lahko najdemo v leksikonu se med seboj razlikujejo (širok obseg in poglobljenost).

Avtorji in število prispevkov:

• Drago Bajt: 1
• Aleš Berger: 1
• Andrej Inkret: 1
• Marko Juvan: 1
• Metka Kordigel: 1
• Jože Munda: 1
• Dušan Pirjevec: 1
• Dimitrij Rupel: 1
• Majda Stanovnik: 1
• Marko Terseglav: 1
• Vera Troha: 1
• Marjeta Vasič: 1
• Niko Kuret: 1
• Tomo Virk: 1
• Katarina Bogataj-Gradišnik: 2
• Darko Dolinar: 2
• Miran Hladnik: 2
• Lado Kralj: 2
• Dušan Ludvik: 2
• Vlasta Pacheiner-Klander: 2
• Kajetan Gantar: 3
• Denis Poniž: 3
• Anton Ocvirk: 5
• Janko Kos: 9

Viri

• Zbirka Literarni leksikon

Nova pisarija

Uvod

• Nova pisarija, v začetku mišljeno kot Nova pismenost, je dopolnilo šestih natisov priročnika Praktični spisovik (1990-2002).
• Včasih: pismenost=slovnica; danes: pismenost= znanje branja in pisanja.
• Prva beseda naslova priročnika (nova) se navezuje na nove medije.

Kam z avtorjem

• Avtor: literarni zgodovinar in redni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, Miran Hladnik.

Prešernova Nova pisarija

• Prvotni naslov je Kranjska pisarija, objavljene v drugem zvezku Kranjska čbelica (1831).
• Pesnitev je med Prešernovimi daljšimi deli (47 tercin). Pogovor med učencem, ki sprašuje in učiteljem (pisarjem).

Pismenost

• Pismenost je razumljena kot sposobnost sprejemanja, tvorjenja in posredovanja in obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo.
• Sprva rabljena za odlikovanje posameznikov, ki so sprva pisno razlagali religiozna besedila; preprosti ljudje so se sporazumevali ustno.
• V 18. stoletju postane pismenost obveza vsakega posameznika.
• Danes velja nepismena družba za nerazvito - civiliziranost je določena s pismenostjo.
• Spremembe pismenosti pripeljejo do sporov med starejšo in mlajšo generacijo (starejši: "Joj ti mladi, kakšna malomarnost, niti ene spodobne povedi ne znajo sestaviti." Mladi bi lahko spor nadaljevali z mislijo, da so starejši nezmožni poiskati internetne informacije, napisati e-pošto itd.).
• Pismenost je razumljena kot sposobnost sprejemanja, tvorjenja in posredovanja;
• Pismenost ne pomeni razumevanje osnovnih funkcij ('naprej, nazaj, vnašalka, razveljavi'), ampak odgovarjanje na e-pošto, brisanje nepotrebnih obvestil, iskanje virusov, vzpostavitev povezave ...).
• Glede na poklic → ustrezna stopnja pismenosti.
• Danes se moramo sprijazniti s tovrstno pismenostjo in si prizadevati za njeno širjenje.
• Aktivno pismeni so manjšina; pisanja se loti le redko kdo, čeprav je način lažji, ima orodje za pisanje, prostor za objavo je zastonj (ljudje se bojijo čudaštva, ki ga bodo deležni, ljudje pišoče sicer spoštujejo, a ne tako kot 'fizičnih delavcev', npr. vodovodarjev, električarjev, mizarjev ...).

Informacijska družba

• Ime za socialno paradigmo današnjega časa (nadomešča industrijsko družbo).
• Zajema: participativno kulturo, družbene medije, družabna omrežja, …
• Knjiga in digitalna doba sta predstavljeni kot nasprotnici.
• Verjetnost, da tiskana knjiga izumre je nepredstavljiva. Kljub novim izumom, starejši ne umrejo (Primer avto in kolo, tipkovnica in svinčnik)
• Cobissova izposojevalna statistika: le tretjina dijakov si sposodi obvezno berilo, medtem ko ostali dve tretjini čtiva ne prebereta. (Lahko ga lahko s pomočjo zaslona.)
• Vprašanja o spornosti tiska s strani onesnaževanja, financ ipd.

Wikiji

• Metafora nove družbene paradigme-informacijska družba.
• Razlogi za predanost:

- voluntarizem, kooperativnost,tesnejši stik z realnostjo, lahka dostopnost.

• Wikiji (wikiwiki): žargonski izraz za skupek spletišč, ustvarjenih 2001 z Wikipedijo v jedru.

→Wikipedija-spletna enciklopedija

→Wikivir-stara besedila v javni lasti

→Wikiknjige-za naše knjige in riročnike

→Wikiverza-seminarji, projekti, predavajna

→Zbrika-slikovno gradivo

→Wikislovar

• S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (Windows)
• Lestvica jezikov na Wikipediji – št. Člankov, njihova kvaliteta (slovenščina približno 40. mesto)
• Na Wikipediji je 290 jezikov (533 jih čaka na vstop). Delež v angleščini je 13% in pada.
• Zakaj tako veliko jezikov in zakaj tako veliko število koristi? Več kulturnih izbir, večje možnosti za preživetje.
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002.
• Koristi: dostop do znanstvenih informaciji, odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti…
• Status člankov je urejen z licenco creative commons, ki je možna nadomestiti avtorski copy right.

Wikiji in šola

• Wikiji so pedagoško orodje.
• 2004 se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov.
• 2005 so se jih začeli lotevati v fakultetnih seminarjih.
• Vstop v svet realne strokovne komunikacije pomeni soočenje z realnim svetom.
• Wikiverza ni nikakršen nadomestek spletne učilnice.
• Vandalizma je dokaj malo, če je, ga lahko takoj zasledimo in popravimo.

Avtor

• Pisanje je veščina, spretnost, ki se jo je potrebno naučiti.
• Najprej je treba pisca navaditi na orodje.
• Literarni zgodovinarji so bili do nastopa interpretacijske šole usmerjeni k avtorju (od tod avtorske biografije).
• Po 60.letih 20.stoletja, so se literarni zgodovinarji usmerili k besedilu (avtonomnost umetniškega besedila).
• 80.leta: pozornost se usmeri k bralcu.
• Čeprav z roko skoraj nihče ne piše več, se je treba najprej naučiti takega pisanja, ker se tako krepi inteligenca in je boljša za pomnjenje črk.

Motivacija za pisanje

Zakaj pisati?

• Predmet, ki je vreden ubeseditve.
• Zase oz. za katero od socialnih skupin.
• Zanimanje za temo sámo.

Neetično je:

• Kadar svoje delo ne ponudimo v pregled drugim.
• Kadar objavimo članek na podlagi gradiva, ki ga je zbral nekdo drug.
• Kadar hlastamo po znanstvenem prestižu.

LEPOSLOVJE: večji poudarek je na načinu, kako je nekaj sporočeno.

• Socialni ideal: družba kreativnih posameznikov, ki kreativnost izražajo tudi s pisanjem.

Izbira jezika

Jezik v znanstvenih objavah:

• Kadar pišemo za globalno javnost, pišemo v angleščini.
• Če pišemo za domače ljudi, pišemo v slovenščini.
• Povzetki v tujih jezikih so v slovenističnih revijah že od nekdaj.
• Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju.

Izbira teme

Število izbirnih možnosti kaže na razvitost sistema. Živimo v svetu, v katerem število možnih izbir raste.

• Občutek, da so številne izbire le navidezne in vzbujajo lažne občutke.
• Odločitve tipa ali-ali, ki motijo naš užitek v izbiranju.
• Prava izbira je tista, ki nam pomaga preživeti, druge le ogrožajo naš obstoj.
• Odprtost za premete in teme.
• Spregledane, zamolčane teme.

Vaje v pisanju

Pisanje je veščina, spretnost, ki se jo moramo naučiti.

• Orodje pisca: miška in tipkovnica.
• Tipkanje, pisanje - haptične oz. tipalne izkušnje (pomembno za razvoj).

Usoda avtorstva

• "Biti avtor/ avtorica" - del ustvarjalne elite, prinašalo družbeni ugled in osebno zadovoljstvo.
• Oblikovali in kulturno emancipirali skupnost, legitimirali zahteve po kulturni eksistenci.
• Redaktorji skušali ohraniti avtentičnost besedil (še posebej pri klasikih).

Soavtorstvo

→ Pisci, ki so odprti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.

Pravila, ki jih moramo upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi:

1. Vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. Bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. Zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
4. Zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
5. Soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. Ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje

• Danes je objavljanje dokaj lahko.
• Najlažje je objavljanje na spletu.
• Postaviti besedilo: naložiti besedilo na kak strežnik/spletno mesto.
• Namen: da besedilo najde in ga prebere čim več ljudi.
• Več kot je hiperpovezav v besedilu, lažje je priti do njega.

Množični um ali pametna množica

• način organizacije v informacijski družbi
• znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in anonimni posamezniki
• to znanje je javno dostopno in se stalno dopolnjuje
• sv. Avguštin: znanje mora biti za razliko od materialnih dobrin zastonj
• Wikipedija - prizadevanja človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja

Avtorske licence

• besedilo je intelektualna lastnina

• zakonodaja - copyrighty - avtorske pravice

• pravi koncept avtorske lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo/koriščenje teh pravic

• težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi, pri besedilih v digitalni obliki

Creative commons

= 'ustvarjalna gmajna' je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja izhaja iz svobodne kulture.

• dela, opremljena z njo, so prosto dostopna pod enim samim pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja.

Vrste licenc cc:

Priznanje avtorstva (attribution – BY): Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno. (Človeček)

Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA): Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela. (Krogec s puščico - nasproti urinega kazalca)

Nekomercialno (non-commercial – NC): Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema. (Prečrtana simbola: € in $)

Brez predelav (no derivative works – ND): Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema. (Enačaj)

Copyright ©

= Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

▶Pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, javno izvajanje, predelavo) ščiti izvirna avtorska dela:

• literarna (sem spadajo tudi računalniški programi),
• glasbena,
• dramska,
• filmska,
• arhitekturna itd.

▶avtorska zakonodaja naj bi preganjala kršitve materialnih avtorskih pravic - kadar lastniki utrpijo zaradi početja kršitelja finančno škodo

▶kraja ideje za knjigo je neetično dejanje, ni pa kaznivo

▶bibliografski podatki niso zaščiteni, lahko pa je zaščitena njihova posebna ureditev

▶neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena

▶lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi

Bralec

Prosti dostop

• prosta dostopnost znanja
• zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo
• knjige do nastopa interneta glavni vir znanja - redko "prosto dostopnje" (zastonj)
• zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna (galerije, muzeji, knjižnice - vstopnine, naročnine ...)
• država s svojimi inštitucijami in zakonodajo prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča
• dudli s slovenskimi motivi pri Googlu
• omejevanje dostopa do prej prostodostopnih dokumentov na dLibu, sklicujoč se na avtorsko zakonodajo, zaračunavanje časopisnih novic, ukinjanje dostopa do nepremičninskih podatkov - večinoma gre za slovensko prakso
• Digital Public Library of America (DPLA) in HathiTrust Digital Library, Europeana - zastonj
• rešitve za Slovence prihajajo od zunaj
• nezaupljivost do informacijske družbe - neutemeljena in krivična
• vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija - najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja
• informacijska družba si lahko privošči kooperativnost, saj ni informacije nič manj, če si jo deli več ljudi
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• prosta ali odprta dostopnost (OA open access) - nanaša se na diseminacijo znanstvenih informacij in zadeva vse oblike informacije (revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo)
• prosta vsebina (free content) - poljubno jo lahko spreminjamo, prosti dostop pa poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
• odprti podatki (open data, večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu)
• odprti dostop (open access, kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu)
• prosta vsebina (open content, kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij –, ki zanimajo splošno publiko)
• prosto znanje (open knowledge, podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije)
• prosto izobraževanje (open education)
• odprta koda (open source) - nanaša se na programsko opremo in táko licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje
• odprta znanost (open science; zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje)
• kopiranje torej v redu, če ne zamolčimo imena tistega, od katerega smo prekopirali
• prost (free) : odprt (open)
• projekt Open Access Slovenia: prosti dostop (free OA) jim pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu; odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons, ki jih v primeru revijalne objave določi revija
• za licence cc se pogosteje odločijo samozaložniki
• Wikimedijina spletišča - licenci CC-BY-SA 3.0 in GFDL
• prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, kar pomeni, da do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli
• oviranje prostega dostopa: zahteva po registraciji in prijavi, slabo narejen vmesnik, ki upočasni ali omogoči pot do dolgih dokumentov, ali omejitev njegove uporabnosti (besedila lahko npr. samo gledamo, ne moremo pa jih kopirati; so shranjena v slikovni obliki in po njih ne moremo iskati ...)
• status proste dostopnosti dokument izgubi, če moramo za njegovo uporabo plačati
• zlati prosti dostop (angl. gold access): prosti dostop zagotovi založnik (revijalni članki)
• zeleni prosti dostop (green OA): zanj poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij (predobjave - članki pred recenziranjem, poobjave)
• 2014: v prostem dostopu bilo 35 % vseh recenziranih znanstvenih revij
• sivi dostop (nem. grauer Weg): spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti: diplome, doktorati, konferenčna poročila in izvlečki
• hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije; večinoma velja to za humanistične in družboslovne monografije, ki jim založnik z vzporedno spletno objavo skuša povečati uporabnost
• zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi
• platinasti prosti dostop:publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen - značaj slovenskih znanstvenih objav na spletu
• DOAJ (Directory of Open Access Journals), Googlov Učenjak - prosto dostopne revije
• ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies) - seznam, na katerega se vpisujejo akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa

Založbe

• Aaron Swartz - internetni genij, ki je z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil zastonj dostop do njih - aretiran, tožba, samomor
• znanje = javno dobro, ne privatna lastnina
• založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika - knjige so tržno blago
• biti informiran - ena izmed osnovnih človekovih pravic
• Steven Tötösy: »kolonializem znanja«
• založbe ne opravljajo več svoje osnovne naloge (zalaganja oz. kreditiranja)
• Slavistična revija se je l. 1991 znebila založniškega posredništva
• v 19. stoletju so bile izposojne knjižnice (nem. Leihbibliothek, angl. lending library) običajen način širjenja knjig
• "predatorske založbe" (predatory open access publishing) (avtorji iz 175 držav po celem svetu)
• Elsevier, Thomson Reuters - monopol založniških korporacij
• Science Publishing Group: izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, po principu zlatega prostega dostopa (avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija zastonj); cene za objavo članka od 90 $ do 500 $ na članek, za Slovenijo 370 $.
• International Journal of Language and Linguistics - ena izmed revij Science PG - teme so aktualne, avtorji, uredniki in recenzenti pa znanstveniki; članki opremljeni z DOI
• koloradski bibliotekar Jeffrey Beall - založbo uvrstil na svoj privatni seznam predatorskih založb, ki bi naj kršila osnovna pravila akademskega obnašanja

Repozitoriji

(prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek, dokumentov)

• citiranje kot dokaz o odmevnosti članka
• številke o branosti objave - št. dostopov na stran, klikov na objavo
• repozitoriji - funkcija štetja ogledov objav že vgrajena
• skript za Googlovo analizo obiska (Google analytics) - sicer narejen za podjetnike, koristi tudi drugim
• Potemkinova vas - gre za kuliso oz. lažno, olepšano prikazovanje realnosti
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti
• subvencioniranje
• PKP (public knowledge project) - kanadski projekt, v okviru katerega delujej odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov
• odprta družba zavrača komercializacijo znanstvenega objavljanja
• znanja ne smemo obravnavati isto kot materialne dobrine
• Pedagoška fakulteta v Ljubljani (PeFprints), Univerza v Mariboru (Digitalna knjižnica UM), Univerza v Novi Gorici
• UL je repozitorij vzpostavila med zadnjimi - Repozitorij Univerze v Ljubljani
• Nacionalni portal odprte znanosti
• glavni namen repozitorijev: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• DRYAD - mednarodni repozitorij, ki ima objave v prostem dostopu, postavitev tekstov in vzdrževanje pa morajo avtorji, založništvo ... plačati
• člen, ki dovoljuje vzporedno spletno objavo v avtorski pogodbi z založnikom
• princip tiska na zahtevo (print on demand)
• literarnovedne revije Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju
• bibliografski servis ProQuest zaračunava, kar je na dLibu zastonj
• SlovLit (1999-) - odprt značaj, okoli 800 informacij letno, 1650-članska skupnost, lociran na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan

Varovanje zasebnosti

⇒iz Amerike

• slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• Google - simbolni sovražnik
• ⇒izvirna definicija humanizma: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta⇐
• občutek in občutljivost za eksistenco posameznika je znak civilizacijske razvitosti
• ozaveščen posameznik je zainteresiran za skupno blaginjo

Kredibilnost

• za objavljanje danes manj ovir kot v preteklosti (razen za objave v osrednjih mestih)
• samostojno presojanje o verodostojnosti objav (avtor, inštitucija/medij, starost dokumenta, odmev v javnosti, avtorje in tekste, na katere se sklicuje ...)
• piščev status preverimo v bibliografiji - avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana (tudi če se z njim ne strinjamo)

Aktivizem

• Aktivist - kdor aktivno deluje v kakem društvu ali gibanju
• aktivizem je neuporaben za človeka, ki mu gre za objektivno spoznanje

⇒kritična refleksija (odmik od predmeta opazovanja): aktivistični diskurz

⇒kritična refleksija nujna za humanistiko, aktivizem nezdružljiv s humanističnim prizadevanjem

Christian Fuchs kritično mišljenje definira kot: mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje, vrednote itd. in ima od tega korist.

• biti kritičen - biti nezaupljiv - pesimistično mišljenje
• kliktivizem (clicktivism) → slabšalni izraz

Avtorstvo

• nštitucionalna vezanost avtorja - podatek z dvojno valenco - po eni strani legitimnost, po drugi strani inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet
• revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza - alternativni kanali za publiciranje
• samozaložba (leposlovje)
• starost dokumenta - dobre in slabe strani (prestali kritične presoje, vendar bi bilo narobe če bijim zaupali zgolj, ker so stari)

Strokovno recenziranje

= angl. peer reviewing

• v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• recenzenti pogosto uredniki časopisov, zbornikov in knjig
• oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• strokovna ekspertiza ali ocena - strokovna presoja
• alternativa sktrokovnemu receniziranju: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)

⇒slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka ⇒dvojno slepa recenzija - tudi recenzent ne ve, kdo je avtor

• anonimiziranje besedila: gremo na ime datoteke v seznamu, s klikom na desno miškino tipko odpremo lastnosti dokumenta in tam izberemo možnost Briši lastnosti dokumenta
• recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu rtf, ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi
• ko v tekst posega več rok - različne barve
• trije možni izidi: sprejem članka, zavrnitev ali pogojni sprejem
• obrazec: tip članka, tematsko področje, ustreznost naslova, obseg članka, tujejezičnost, jezikovna plat, slog, oblika, terminologija, tehnična plat, tema, metoda, reference, morebitne nedoslednosti ...

Pravopis

Ločila

• razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—)

→stičnost

• pravopisno nerazgledani pisci uporabljajo samo vezaj (najlažje dosegljiv na tipkovnici)
• Wikiji: zgornja menijska vrstica; pod oknom za urejanje
• pomišljaj: <Ctrl> in <-> (numerični)
• dolgi pomišljaj: <Ctrl> + <Alt> + <-> (numerični)

→dolg pomišljaj pride redko v poštev - le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše (v opombah) - samo med povedmi, ne pa znotraj povedi ◆Breznik-Ramovšev slovar, Občina Miren - Kostanjevica ter dihotomija domače – tuje ◆Anton Umek – Okiški > Anton Umek - Okiški ◆Ada Vidovič-Muha > Ada Vidovič - Muha > Ada Vidovič Muha

• ekscesna raba velikih začetnic in narekovajev, garniranje besed z vezaji - slogovni efekti
• SP pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih

◆na tipkovnici: narekovaj zgoraj/zgoraj (")

• vejični narekovaji spodaj/zgoraj, zančilni za tradicionalne tiske, pozna jih tudi nemški pravopis (v slovenske urejevalnike niso vgrajeni)

slovenski („unarekovajena beseda“) namesto angleških (“unarekovajena beseda”)

• pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj samo za označevanje pomenov besed, npr. angl. default (slov. 'privzeto')

t. i. »smejkoti« > t. i. smejkoti

• dvopičje - Cobiss uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa in ga stavi nestično za razliko od pravopisa, ki uči, da je dvopičje levostično ločilo

◆Kranj : Gorenjski tisk, 1999 > Kranj: Gorenjski tisk, 1999 ◆pred naštevalnim nizom večinoma odveč (Med filologije spadajo: italijanistika, slovenistika, bohemistika, > Med filologije spadajo italijanistika, slovenistika, bohemistika,) ◆odveč tudi, če v isti povedi skupaj uporabljamo npr. in veznik itd., itn., ipd. in podobno, saj že začetni npr. pomeni, da bo našteto samo zgled

• tripičje ali tropičje - alternativa vezniku itd., pred njim ni vejice! je nestično ločilo!
• vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih
• podpičje: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

Velike začetnice

• naslovi kolon ali vrstic v tabelah - velika
• celice znotraj tabele praviloma z malo, razen celih stavkov in imen
• alineje z veliko le takrat, ko gre za daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem morajo biti vse take, sicer podpičje)
• filozofski termini z malo in brez narekovajev

Drugo

• spol se po pravilu veže na osebek
• če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka

◆To mesto so Jesenice.

• v dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost

Formati besedil

txt: golo besedilo (pošiljanje pošte na forum, ki zahtevA samo tako obliko (Slovlit), pisanje računalniških programov; ko si ogledujemo kodo spletne strani ali kodo wikistrani)

doc, docx, rtf, odt: obogateno besedilo (lahko se recenzira)

htm ali html: spletno besedilo

pdf: natisljivo besedilo (oddaja v tiskarno)

• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

rtf ali odt - nekomercialna raba doc ali docx (sprejemljivo samo v primeru enostavnih, kratkih besedil)

slikovni format - neodpustljiv, besedila ni možno označiti, kopirati, iskati po njem ...

Besedilo v wikijih

odstavek: pustimo eno vrsto prazno

enota v seznamu na začetku vrstice: zvezdica (*)

naslov: obdamo jih z dvema enačajema

podnaslov: s tremi enačaji ...

ležeči tisk: dva apostrofa

krepki tisk: trije apostrofi

povezave: z oglatimi oklepaji

• sliko vstavimo preko menija

oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)

okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice

ukazi za format html: < br > za prelom vrstice, < hr > za vodoravno črto, < center > za centriranje besedila

Čemu sploh citiramo

• strokovni pisec brez sklicevanja na druge skoraj ne more
• »Kakor je dejal že«, »kakor trdi«, »kot je zapisal« - ustaljene zveze
• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednost
• sklicevanje je znak strokovnega pisanja
• sklici v strokovnih besedilih: grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu stran
• viri urejeni po priimkih avtorjev (ne redko v kapitelkah ali v razprtem tisku)
• v akademskem pisanju delež citatov naj ne bi presegal 20 %
• pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, kaznivo pa ni

Prepisovanje

• plagiat - uporaba tujega znanja kot lastnega, brez navajanja virov
• pravni problem postane, če še ni minilo 70 let od avtorjeve smrti
• plonkanje oblika lenobe, včasih tudi načrtna strategija
• intelektualna kleptomanija
• ignoranca

Citatna industrija

Citatni indeksi

• Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave
• ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
• naravoslovje, 1960, SCI (Science Citation Index), SSCI (Social Sciences Citation Index, ki temelji na citatih iz 3000 revij)
• AHCI (Arts and Humanities Citation Index; ta izpisuje iz 1700 revij)
• na Slovenskem upoštevajo Scopus (ki pokriva več kot 20.000 akademskih časopisov, se pohvali s 50 milijoni člankov obsežno zbirko in z njim preko naročnin knjižnicam služi mednarodna založniška hiša Elsevier s centrom v Amsterdamu) in Web of Science (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku in se poleg indeksiranja objav z dobičkom ukvarja še z marsičim drugim
• WoS del Web of Knowledge
• Intellectual Property & Science
• zastonj na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), vendar ga uradniki na ministrstvu še ne upoštevajo
• h-indeks ( razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)
• Cobiss: Naši v WoS in Scopus
• Sicris
• segment sl. lit. vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev
• odpor do merjenja
• faktor vpliva

Faktor vpliva

• IF impact factor - številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• bibliografski servis Thomson Reuters - število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek
• merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah
• Scopus: dve vrsti časopisne metrike SJR (omogoča primerjavo med sorodnimi revijami) in SNIP (Source-Normalized Impact per Paper meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža)
• kulturna pristranskost: skoraj vse revije so iz angleškega govornega področja
• znanstvena komunikacija fokus zdaj usmerja k raziskovalcem, podpira sistem ORCID
• uredništva se poslužujejo tudi moralno vprašljivih praks, npr. prsilno citiranje
• prvi slovenski prešernoslovec - France Kidrič
• Googlov algoritem za rangiranje strani
• PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav
• štetje povezav je avtomatsko - Googlov spletni pajek (webspider ali webcrawler, internetni robot oz. indeksirnik; spletni iskalniki jih uporabljajo za osveževanje spletnih kazal)
• vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (probability distribution)
• Open Citations Corpus (OCC)
• podatek o branosti (audience measurement) - za članke na Wikipediji dobimo med Podatki o strani, za članke na drugih Wikimedijinih spletiščih pa ga trenutno dobimo z modifikacijo naslovne vrstice v brskalniku (sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir')

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica
• tudi Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi itd.
• TUJE:
• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, *Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

• Slavistična revija je bila npr. v Arts and Humanities Citation Index (AHCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Bibliographie Linguistique (BL), EBSCO, Cabell’s Directories of Publishing Opportunities, European Reference Index for the Humanities (ERIH PLUS), Directory of Open Access Journals (DOAJ), Modern Language Association of America (MLA) Directory of Periodicals (New York), New Contents Slavistics (Otto Sagner, München), Cambridge Scientific Abstracts (CSA), Linguistic Abstracts (University of Arizona), ProQuest Online Information Service, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib).

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski

• Poznani pa so še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver (kratki sklici v obliki zaporednih številk v oglatih oklepajih), Turabian, MHRA itd.

• humanistični pisci navadno MLA ali čikaški ali nekaj vmes
• čikaški: letnica takoj za imenom; neroden postane, ko publikacija nima avtorja, ko je delo izhajalo skozi več let v zvezkih (odločanje, ali bomo v kratkem sklicu v besedilu namesto avtorja navedli urednika ali prvo besedo naslova, katero izmed letnic in kako bomo označili zvezek)
• MLA: naslovi del v kratkih sklicih (s prvo besedo naslova, nesimpatično)
• forsirata rabo narekovajev, ki so obremenjeni že z drugimi funkcijami
• slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja; Primerjalna književnost - MLA, slovenistični reviji pa sta bližje čikaškemu slogu:

Primerjalna književnost	Slavistična revija	Jezik in slovstvo
Zoran Božič. »Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem«. Slavistična revija 59.2 (2011): 131–146.	Zoran BOŽIČ, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2. 131–46.	Božič, Zoran, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2. 131–146.

• na wikijih:

• Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2 (2011). 131–46. COBISS dLib

• posamezni del bibliografske navedbe lahko tudi polinkamo
• dovolj navesti samo najpomembnejše dele: avtor; naslov; glede na vrsto objave še ime spletišča in datum pri spletni objavi;

kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Tehnika citiranja

• citat/navedek iz dveh delov: navedeno besedilo samo in navedba vira citata
• dobesedni navedek: narekovaji ali samostojen, grafično drugačen odstavek
• vir: v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali na koncu citiranega besedila kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali
• kazalka je lahko v obliki opombe (bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani), kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju usmerja v seznam literature na koncu besedila) ali neposredne povezave na vir (bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano)

Opombe

• včasih služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval -> s prevlado čikaškega sloga (uvedel kratke sklice v oklepajih, seznam referenc na koncu razprave) postalo vprašljivo
• naloga enciklopedičnih zapisov: povzeti, strniti, kompilirati predhodno vednost na pregleden način - zadošča samo navedba uporabljene literature na dnu gesla
• opombe (Notes), reference (References)
• na zaslonu lažje kot v tiskani obliki
• dve prepovedi: da bi se v zaporedje opomb mešale nižje ali višje številke (npr. xxxx,[1] xxxxxx,[2] xxxxx,[3] xxxx,[1]), ali da bi se na eno mesto nanašalo več opomb (xxxx,[1][2][3]) - Wikipedija ukinja

• [[1]]

• Iz PS:
• navzven opombe najočitnejši znak znanstvenega stila
• pod črto tiste informacije, ki so zanimivejše za manjši del bralcev; pojasnila, argumenti
• lahko tudi viri citatov in referenc (del na katera se sklicujemo)
• v drobnejšem tisku in z ustrezno manjšim vrstičnim razmikom
• vsaka opomba je svoj odstavek
• če so daljše, jih ne členimo odstavčno, ampak z dolgimi pomišljaji ali podpičji
• potenčno postavljena številka brez presledka takoj za zadnjim ločilom izjave, ki jo hoče natančneje pojasniti (izjema je pomišljaj)
• številčenje je linearno od začetka do konca teksta, razen če bi presegli tromestno število (takrat z novim poglavjem začnemo novo štetje
• opomba se zaključi s piko!

Kratki sklici

• Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
• napačno podvajanje: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (Koblar 1984: 15)
• včasih nekoliko odstopamo od pravopisa: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) ali »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).
• v praksi se končna pika znotraj oklepaja izpušča: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
• pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo', od kar se sklici avtomatsko preštevajo, priimek, letnico in stran vira ponovimo
• uredniško poenotenje

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami! začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji
• [[2]]
• Iz PS:
• navedki ali citati so sredstvo retorične strategije
• izhodišče za razpravljanje, ilustriranje, argumentiranje
• v jezikoslovju: zgledi, v kurzivi
• v literarnozgodovinskih spisih: iz tekstov obravnavanih literatov ali iz sekundarne literature
• ne več kot tretjino obsega!
• sklicevanje na tuje misli in izjave: v povzeti ali dobesedni (krajši citati v narekovajih, daljši (prozni nad pet vrst) odstavčno ločeni) obliki
• v enem besedilu en sam tip narekovajev
• pesmi: vsak verz v svoji vrsti, cela kitica umaknjena; linearno: / meja med verzi, // meja med kiticami
• dramski teksti citirani po dejanju, sceni ali prizoru in vrstici

Od kod vse citiramo

• iz vseh mogočih virov: knjige, poglavja, zavihka, razprave v zborniku ...
• največkrat besedilo oz. del besedila, sliko, tabelo, grafikon ...
• citiranje citatov le, ko prvotni vir ni dosegljiv
• citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno

Viri in literatura

• ločeno navajanje (posebej iz arhivov, natisov, s spleta) je nesmiselno
• seznam referenc kljub neposredni dostopnosti virov preko klikljivih povezav smiseln, saj nam pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje
• delitev na vire in literaturi smiselna pri dolgih seznamih (viri - gradivo, ki je predmet raziskave (najpogosteje leposlovje); literatura - teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo (najpogosteje strokovne razprave lit.vednega značaja)
• primarni (rokopisni, tiskopisni ali tiskani) : sekundarni (v elektronski obliki) -> primarni (ki smo jih dejansko držali v rokah) : sekundarni (citiranje iz druge roke, izjema: primarni vir nam ni dostopen)
• npr. kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)

Zaslon in papir

• slo lit. zgodovinar piše večinoma na zaslon, a z mislijo na tiskano objavo (točke)
• drugače je, če prispeva informacije ali stališča za spletni forum, v korespondenci, za časopise in leksikone na spletu
• strokovni časopisi se selijo na splet (vzporedno s tiskano verzijo; celo samo na splet)
• to podpira gibanje Open Access in vlade nekaterih držav
• ceneje -> naročniki odpovedujejo naročnine, tiskarna samo postavljalo besedila in tiskajo majhno št. za arhiv
• tehnologijo CTF (computer to film) je nadomestila tehnologija CTP (computer to plate) - izdelava tiskarske plošče neposredno na računalniku - krajši in cenejši postopek
• natisnjena stran: omejen obseg (lahko prazna, lahko le nekaj besed, do pribl. 600 besed)
• spletna stran: dolžinski razpon neprimerno večji (praznih ni, obsegajo od nekaj do več 100.000 besed)
• arhivska stran foruma SlovLit - dolga 1.600.000 besed
• v začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja - stran formata zaslona
• bralske izkušnje s tiskano knjigo zelo močne - posnemanje (Internet Archive -> Read Online -> na zaslonu knjiga, po kateri bralec lista kot pri fizični; tudi prostodostopni program Calaméo (na ogled knjige Slavističnega društva Slovenije v zbirki Slavistična knjižnica), nekateri programi listanje pospremijo s šelestenjem papirja
• spletne strani niso paginirane (razen če gre za posnetek knjige, članka) - natančna lokacija (navedba strani) npr. citata ni možna - <Ctrl> + <f>
• spletno besedilo bolj naklonjeno naštevanju - alineje
• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo (iz katerega smo citirali)
• ne rabimo slediti abecednemu redu, ni treba postavljati priimka pred ime
• manj mehanična razporeditev referenc: po številu sklicev, po pomembnosti, kronološko, geografsko
• pogosto se zadovoljimo samo z avtorjevim imenom, naslovom dela, letnico izida in povezavo na Cobiss; seznami del: samo zadnji trije podatki
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev nikjer! (v spletni objavi se kot hiperpovezave skrijejo pod izbrani niz v navedbi, v tisku - Na spletu, Tudi na spletu, Splet

Zgledi

• podatke so nekoč prepisovali z naslovnic, ne s platnic, in iz kolofona
• manj napak - podatke vzamemo iz Cobissa, na naslovnici oz. kolofonu samo preverimo
• Cobiss ponuja tri oblike zapisov:

- polni

- ISBD

- COMARC

• vsi za naše potrebe preobširni, prenatančni, uporaba ločil se ne ravna po SP (v Cobissu kot separatorji med podatkovnimi polji v zapisu), podnaslovi z malo ...
• najkrajši je zapis v formatu ISBD
• vrsto medija izrecno navedemo, kadar bi bilo dvomljivo (MLA vedno)

Knjiga

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS

• tisk: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

• knjiga v celoti dostopna na spletu:
• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

• kodo DOI (Digital object identifier) vpišemo, če obstaja (pri nas še ni v navadi)

• tisk:
• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. ali
• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

Knjiga na bralniku

• raje citirajmo z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov
• ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih, je nujno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji, če so le poznani
• podatka o straneh ne navajamo: (Kostanjevec 1907)
• če smo brali na Kindlu:
• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
• če so podatki o tiskani izdaji znani:
• Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.

Članek v zborniku

• v cobissu potrebujemo dva zapisa - o članku in o zborniku (klik na Glej publikacijo)
• Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
• povezavo na spletno mesto lahko dodamo tudi na koncu, vendar je prejšnja rešitev ustreznejša
• članek, dostopen tudi v obliki predavanja na videu:
• Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. COBISS Videolectures.net.

Poglavje

• takrat, ko je avtorjev knjige več
• navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku
• Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

ali

• Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS

• urednikova spremno besedilo na zavihku romana:
• Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. COBISS

Razprava v reviji

• Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS
• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 61–73. COBISS
• če želimo izpostaviti, da je arhivirano tudi na dLibu:
• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58. COBISS dLib
• Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. COBISS dLib
• pri revijah uporabljamo polno ime ali uveljavljeno kratico - izberemo glede na bralca, izbrano obliko pa uveljavljamo v celotnem članku
• tisk:
• Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

• Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS
• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (lahko tudi v oklepajih), pomembna datum in stran
• namesto dvopičja (Delo:) bi lahko naredili tudi pomišljaj
• pred datumom ni ločil!
• če ima naslov podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo, v sili v oglatem oklepaju dodamo pojasnilo

Članek na dLibu

• na dLibu dve vrsti zapisov: na posamično avtorsko objavo (imajo urejene metapodatke) in na celo številko v časopisu (besedila treba v številki najti)
• z urejenimi metapodatki:
• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib
• spletno lokacijo bi lahko postavili tudi v naslov članka ali na strani v reviji:
• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS
• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS
• članek, ki ga je treba poiskati (nima samostojnega zapisa) - primerneje dodati povezavo na konkretno številko ali na celoten letnik revije (objava iz št. v št.): *Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib ali
• Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92.
• Cobissova ID-številka (4675843) se nanaša na celo revijo (ne na članek), zato jo izpustimo
• tisk:
• Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu.
• zgled iz Sodobnosti:
• Jože Horvat. Pavle Zidar, Izlet v mrak. Sodobnost 18/5 (1970). 555–57. dLib

Enciklopedijsko geslo

• sklic na geslo, kadar pišemo kak drug članek na Wikipediji - oglati oklepaji okrog naslova
• sklicevanje na gesla iz drugih nacionalnih Wikipedij ali iz drugih Wikimedijinih spletišč - pred naslovom v oglatih oklepajih predpona :w:sl:
• [[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]]
• za sklicevanje zunaj Wikipedije - Navedba članka
• nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum
• pri citiranju znotraj wikijev datum ni pomemben (razberemo lahko iz zgo. strani), zunaj wikijev pa je datacija včasih potrebna (zabeležena na dnu članka)
• za domače teme zadošča samo Wikipedija (ne Wikipedija: Prosta enciklopedija (levo od članka) ali Iz Wikipedije: Proste enciklopedije (pod naslovom članka))
• Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
• na papirju:

Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.

Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.

Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

• če želimo navesti verzijo gesla, ki smo jo konzultirali ob pisanju članka - povezavo nanjo dobimo tako, da v zgo. članka kliknemo na datum želene verzije in povezavo iz ukazne vrstice vgradimo pod naslov gesla v našem spisu
• enostavneje: meni na levem robu -> Orodja -> Trajna povezava -> iz ukazne vrstice prekopiramo v hiperpovezavo; prepoznavna po repku oldid za naslovom gesla
• trije pomembni viri za biografske članke: Slovenski biografski leksikon (izhajal med 1925 in 1991 v LJ), Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica, 1974–1994) in Novi slovenski biografski leksikon (2013) -> zdaj združeni na portalu Slovenska biografija (urejajo pri ZRC SAZU)
• Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija
• če izrecno pokažemo na vir podatkov znotraj SB:
• Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). SBL. Slovenska biografija
• iz PSBL (pdf-ji zvezkov so na portalu Sistory: Zgodovina Slovenije)
• Martin Jevnikar. Budal Andrej. Primorski slovenski biografski leksikon. Sistory.
  • Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). PSBL. Slovenska biografija.
• izpust avtorja si privoščimo, če smo v zadregi, katerega izbrati (SB združuje zelo kratko nepodpisano geslo iz SBL, geslo iz NSBL, ki ga je podpisal Andrej Vovko, in geslo iz PSBL):
• Abram, Jože (1875–1938). PSBL. NSBL. Slovenska biografija.
• Enciklopedija Slovenije (še ni digitalizirana):
• Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.
• iz drugih leksikonov:
• Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni].

(oglati oklepaj zato, ker je izraz zapisan samo na platnicah)

• Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran.
• Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2008.
• Naturalizem. Leksikon Literatura. Ljubljana: CZ, ⁵2009 (Mali leksikoni CZ).
• Idila. Marko Snoj. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: MK, 1997 (Cicero).
• Idila. Marko Snoj. Slovenski etimološki slovar. Fran.
• v slovarjih in encik. gesla zapisana z malo (če ne gre za lastna imena) - v Wikipediji samodejno dobijo veliko (naslovi gesel), sklicevanje: v seznamih literature z veliko, v linkih vzdolž besedila z malo)

Forum

• Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.

(v tiskani obliki dodamo še podatek Splet)

• SlovLit (sporočilo poiščemo v arhivu):
• Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
• izvajalca tečaja razberemo iz opisa predavanj
• Courseri podobno spletišče z (deloma) prosto dostopnimi predavanji je edX

Blog

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.
• včasih so blogi za citiranje zahtevni, ker manjka ime avtorja (kadar vemo zanj iz drugih virov, ga postavimo na začetek v oglati oklepaj), ali zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik
• datum ogleda ni potreben, če je stran datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala

Članek na spletišču

• strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu - redkost (gre za predobjave ipd.)
• spremembe med predobjavo in dokončanim člankom v opombi pojasnimo:
• Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. COBISS
• navedba imen spletišč sicer obvezna (zgornji nima):
• Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
• v tisku:

Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

• desna poševnica loči naslov od podnaslova

  Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.

• Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014. http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2014/02/javno_in_zasebno_v_slovenskih_medijih.aspx
• Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014.
• Barbara Leban. Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013. LUD Literatura 23. jan. 2014.
• komentar na ta članek
• ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.
• Aljoša Harlamov. Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote. airBeletrina 17. okt. 2013.
• mala začetnica in dvopičje ohranjena zaradi avtorjeve odločitve
• Andrej Mrak. S Prešernom po »hudičevih« hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je »vzel hudič«. Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014

Zapis v podatkovni zbirki

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

• katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF Lj
• sklicevanje ne vse zadetke iskanja:

• Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

• ena od diplomskih nalog:

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.

• če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah (če preverimo na fizičnem izvodu) oklepaji niso potrebni
• navedemo še mentorja in mesto shranitve:

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• ko prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih
• povezavi na prosojnice dodamo ppt, pptx, prosojnice ipd.

• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
• Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

Zemljevid

• podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod sabo
• včasih so bili avtorsko delo (npr. Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel, panoramski zemljevidi Franceta Planine), danes pa večinoma produkt inštitucionalnega kolektivnega dela, pri katerem navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev
• Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
• Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

• posamezen zemljevid:
• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.
• Zemljevid 5: Novo kraljestvo v 15. stoletju pr. n. š. Wikimedia Commons 2010, zadnja sprememba 24. maja 2014.

Fotografija

• navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko, v natisnjenih monografijah na koncu neredko objavljen še seznam fotografij s podatkom o strani
• podoben status imajo grafikoni ali tabele
• fotografije v javni lasti spadajo med freeware (brezplačne stvari) se nahajajo na spletiščih Flickr, Instagram, Panoramio, v Wikimedijini Zbirki (Wikimedia Commons) itd.
• iz dLiba:
• Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib
• Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib
• Slika 3: Zofka Kveder-Demetrović (1878–1926). Album slovenskih književnikov. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. 112. COBISS Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK; dLib

• stran v osebnem fotoalbumu:
• Slika 4: Fotoalbum 171: Srne pa jelen. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
• ali: Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
• ali: Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
• mešano avtorstvo:
• Slika 5: Pred 55 leti: Iz fotografskega arhiva študenta slavistike Silva Faturja. Miran Hladnik. Fotoalbum 207 15. okt. 2013.
• fotografske reprodukcije umetnostnih del:
• Slika 6: France Gorše: Karel Mauser [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.
• na Wikimedijinih spletiščih:
• Slika 7: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
• Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Bakrorez, med 1660 in 1673. Wikimedia Commons.
• neposredno iz vira:
• Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.
• sklicevanje na skupne zbirke, ne nacionalne Wikipedije:
• Slika 9: Kazalec na Wikimedia Commons
• Slika 10: Zgodovina datoteke s podatki o izvoru
• v/iz za Cobiss in na/s za dLib
• Slika 11: [Boj s Turki.] Bakrorez iz knjige Janeza Vajkarda Valvasorja Die Ehre dess Hertzogthums Crain: Das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses [...] Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes. Laybach: Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. Wikimedia Commons. COBISS dLib
• predmet fotografije je umetniško delo - najprej umetnikovo ime in naslov dela, nato ime fotografa in podatke o lokaciji:
• Slika 12: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. Galeri220 -- Alma Karlin. Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.
• Slika 13: Michelangelo: Expulsión del Paraíso > Izgon iz raja. Sikstinska kapela v Vatikanu, 1509. Wikimedia Commons.
• fotografij v principu ne naslavljamo z imenom datotek
• Slika 14: [Teloh.] Foto Miran Hladnik. Fotoalbum 215: Šivala je deklica zvezdo. 3. mar. 2014.

Risba

• Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
• Slika 14: Note with pin 3 clip art. Clker.com: Free clipart.

Glasbeno delo

• naslove glasbene klasike in klasičnega slikarstva slovenimo
• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Radijska, televizijska oddaja in film

• urednica, naslov oddaje, mesto in datum predvajanja, spletna lokacija, na kateri je oddaja arhivirana:
• Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
• pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, izberemo namesto urednikovega njegovo ime
• film, najprej režiserjevo ime:
• Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.
• kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja, za imeni pa v oklepaju režiser, urednik, novinar ipd.

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

• z oblikovanjem pravil citiranja se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov od leta 2004 dalje, za zgled imeli obsežen (več kot dve avtorski poli) dolg članek, pri katerem je sodelovalo 2000 avtorjev s 5500 redakcijami in ima 85000 ogledov na mesec
• specifične zahteve tega spletišča:
• da se med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
• poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
• Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Žanri

• meje med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri niso vedno ostre
• strokovno : znanstveno (temeljno ali izvirno, aplikativno ali uporabno, pregledno)
• strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega (brez recenzije, UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja ...)
• včasih so za zgled strokovnih objav veljali slovarji, bibliografije, kazala, enciklopedični prispevki, učbeniki, priročniki, antologije, kritične izdaje ipd.
• izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji; poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
• poljudni članki še preprostejši, namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj - v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publik
• v humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije (dalje se ločijo na ...)
• najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave (znanstveni članki objavljeni v znanstvenih revijah)
• na Wikipediji: eno točko štejejo škrbine v obsegu do 10.000 znakov oz. 1500 besed, štiri točke do 25.000 znakov oz. 3700 besed, 9 točk članki v obsegu nad eno avtorsko polo (30.000 znakov ali 4400 besed) - znanstveni
• zahteva po enciklopedičnosti ne pomeni več zahteve po kratkosti člankov, ampak le zahtevo po konciznem, jedrnatem izražanju.
• status strokovnega pisanja imajo:
• podatkovna zbirka
• poročilo o dogodku
• povzetek
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
• kritika (polemika, strokovna ocena)
• enciklopedijsko geslo
• esej
• predavanje (prosojnice)
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
• učbenik
• priročnik
• navodila (tutorial)
• razprava

• pregledna znanstvena razprava
• izvirna znanstvena razprava
• strokovna recenzija

Šolsko pisanje

• njegov prvi namen je izpolniti študijske obveznosti, ocena, doseg naziva (držanje navodil mentorja)

Popravljanje

• Wikipedija - metafora sodobne strokovne pisne udeležbe
• glavnina pisne dejavnosti je ukvarjanje z že postavljenimi besedili
• Wikivir
• popravljanje - izraz za dve razl. strokovni dejavnosti - lektoriranje in korigiranje
• popravljanje sicer ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
• lektoriranje - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno (lektor v besedilu mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum
• načeloma pred objavo, na spletu se lektura dogaja sproti
• ang. najbližje copy editing, ki poimenuje dejavnost urednika, ki v besedilo vsebinsko ne bo več posegal, ampak ga samo pripravlja na objavo (skrb za njegov format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb itd.)
• včasih lektorji preveč posegajo, včasih pa opravičeno
• korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
• včasih se korektura in lektura pomešata
• sintagma "rdeči svinčnik" - nekdanje lektorjevo delovno orodje, opraviti imel z avtorjevim tipkopisom ali rokopisom, popravke je vnašal z roko med vrstice ali na robove
• dane v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam
• na Wikiviru korektor primerja fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je prepoznal OCR-program, in popravlja napake
• uredništvo ali urednikovanje - vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
• urednik - oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne - potem naprej lektor, nazadnje korektor
• včasih pomoč recenzije

Komunikacija v stroki

E-pošta

• strokovna komunikacija: razprave, konference, projekti; tudi spremna komunikacija: v živo (sestanki - vabilo, dnevni red, delovni načrt, zapisnik ipd.) ali v pisemski obliki
• klasično dopisovanje je praktično mrtvo -> e-pošta
• elektronska pošta - ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov; izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje
• neodzivanje na pošto je nedopustno tako v zasebni komunikaciji kot v stroki (izjeme)
• nevljudno je, če se na odgovor, ki smo ga prejeli, ne zahvalimo
• ker je poštne komunikacije toliko, da se včasih kakšno sporočilo spregleda, se izognemo nesporazumom tako, da pošiljatelju potrdimo prejem pomembne pošte
• na pošto je priporočljivo odgovarjati takoj
• za strokovno komunikacijo bomo uporabljali standardno slovenščino in ne slenga ali narečja in držali se bomo pravopisa
• pred klikom na Pošlji pozorno preverimo tako naslovnike kot vsebino citirane korespondence
• več svojih poštnih naslovov je racionalno urediti tako, da se z vseh pošta preusmerja samo na eno mesto
• datoteke v priponkah naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ipd.)
• izogibajmo se obsežnim priponkam (raje na splet in povezava)
• daljša pisma koncipiramo v urejevalniku in jih potem prekopiramo v okno za novo pošto
• če kopiramo: serijska zamenjava znaka za prelom vrstice (^|) s presledkom in dveh zaporednih prelomov vrstice z znakom za odstavek (^p)
• da te znake vidimo na zaslonu, npr. v Wordu kliknemo na ikono paragrafa
• naslavljanje:
• na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi (malo bolj distancirano)
• starejše od sebe M. Hladnik nagovarja takole: Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. dr. Bernik, in če nimajo naziva, Spoštovani Niko Grafenauer, izogiba pa se Cenjeni kolega
• uporaba moške oblike priimka (Spoštovana gospa Repinc in ne Spoštovana gospa Repinčeva)
• vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime
• nevtralni zvezi Spoštovana kolegica ali Draga kolegica
• ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj
• pri nadaljnji izmenjavi pisem na isto temo, posebej če se dogaja rafalno, smemo nagovor izpustiti
• kako zaključiti:
• S spoštovanjem, (če nam je vseeno, ali se tako ponovi beseda iz nagovora; podpišemo se za vejico v isti vrsti ali pa v novi vrsti: pri naslovnikih, s katerimi se tikamo, zapišemo samo svoje osebno ime, tako tudi pri onih, ki jih vikamo, vendar ne želimo poudarjati komunikacijske distance)
• Lepo vas pozdravljam, Lepo te pozdravljam, Z lepimi pozdravi, (pa smo se izognili dilemi vikanje/tikanje!), s kratico Lp, (pri uporabnikih interneta nevtralno, za kakšnega starejšega prejemnika mogoče že nekoliko nespoštljivo, kot da si nočemo vzeti časa za izpis cele fraze), tudi z malimi črkami (lp,)
• Pozdrav, S pozdravi, (suho, občutljivejši prejemnik bi bil lahko že malo užaljen)
• Z dolžnim spoštovanjem - če želimo biti na fin način žaljivi
• kraj in datum, ki sta zaključevala papirnata pisma, nista potrebna; razen morda v uradnih dopisih, kjer namesto domačega kraja, kjer pismo pišemo, zapišemo kraj inštitucije, v kateri delamo ali v imenu katere pišemo
• podpis:

kraj in datum, ki sta zaključevala papirnata pisma, nista potrebna; razen morda v uradnih dopisih, kjer namesto domačega kraja, kjer pismo pišemo, zapišemo kraj inštitucije, v kateri delamo ali v imenu katere pišemo

• podpis:
• tikanje: z imenom, vikanje: z imenom in priimkom
• na dnu forumskega sporočila za dvema črticama -- z imenom in priimkom, samo z imenom ali s kraticami (-- miran, -- mh)
• na pogovorni strani wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (tildo dobimo tudi <Alt> + <126> num.)
• naslov izberemo tako, da bo pomenljiv in kolikor mogoče specifičen, da bo čez leta mogoče pismo po njem najti
• skupinske pisemske komunikacije: pri Googlu npr. Skupine (Google Groups)
• naslavljanje dokumentov: ime naj bo kratko, pomenljivo (vsebuje skrajšani naslov oz. ime teme), enolično, da se v računalniški mapi v seznamu lepo razporedijo po abecedi, namesto presledkov naj vsebuje spodnjo črto, brez strešic in brez velikih črk, variante naj se zaporedno številčijo in morebitni popravljavec dokumenta na koncu dopiše svoje začetnice
• Nekaj zgledov:
• zigon_marija_prezihove_matere_diplomska_naloga3.doc (3. verzija dokumenta)
• hladnik_prijava_na_obdobja.rtf
• marijan_dovic_feljtonski_roman_up.docx (Dovićev članek s popravki Urške Perenič

Socialna omrežja

• ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo (Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo spreminja v dvosmerno, uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu)
• skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje - omogočajo računalniki (CSCW Computer-supported cooperative work)
• pojmi z negativno konotacijo: eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti
• soc. omrežja se razlikujejo v funkcijah:
• Facebook in LinkedIn služita zasebni komunikaciji in vzdrževanju skupnosti
• YouTube spada v skupino spletišč za izmenjavo vsebin
• Blogspot in WordPress sta za pisanje dnevnikov
• wikiji za tiste, ki bi radi prispevali k skupnemu znanju
• najpopularnejši je z 1,6 milijarde (avg. 2015) uporabnikov Facebook, sledi YT, Google+, Twitter, Instagram itd.
• aktualno slo. lit vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu (Dunbar's number), tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
• stroke dobivajo novo podobo
• profili strokovnih zadev na soc. omrežjih
• nespametno, če bi strokovno dejavnost množice ignorirali
• vključevanje profesionalcev - vendar ne več v privajeni avtoritativni vlogi (sage on the stage), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (guide on the side)

Tvit

• angl. tweet 'čivk' - sporočilo v soc. omrežju Twitter - Čivkač (2006 ->)
• omejeno na 140 znakov - mikrobloganje, "SMS interneta"
• več sto milijonov uporabnikov objavi več sto milijonov tvitov na dan - vsebinsko na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ipd.), malo je "resne" (politične, strokovne) tematike (znotraj tega izvirnih informacij komaj tretjina), večina pa so retviti (RT@, nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarji
• gre za profitno organizacijo, ki služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem
• na DH-konferenci 2006 je tvitalo 50 % udeležencev, istočasno na konvenciji MLA, kjer so bili zbrani tradicionalni humanisti, samo 3 %
• jeziki na Twitterju: angleščina (34 %), japonščina (16 %), španščina, malajščina, portugalščina, arabščina, francoščina, turščina, tajščina, korejščina
• humanisti s statusom javnega intelektualca z zbiranjem "sledilcev" širijo svoj vplivnostni krog
• tvitarji, tviteraši, tvitovci, tviterati
• citiranje: v celoti
• Objavljam, da bo avtor objavo lahko dal za zgled citiranja na Twitterju: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija (Mira Hladnik @mhladn. Twitter 9. feb. 2014).
• tehnika mise en abyme - 'samosklicevanje'
• »Editors' Choice: Highlights from a Year of DHNow http://dhnow.org/1hrnben« (DigitalHumanitiesNow @dhnow. Twitter 20. dec. 2013).

Drugo

• Linkedln:
• Digital Curation Group. Google groups, Linkedln.
• Digital Humanities. Linkedln.
• Digital Humanities / Humanities Computing. LinkedIn.

Zagovor

• zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov
• približen scenarij zagovora:
• predsednik komisije pozdravi vse prisotne, predstavi člane komisije, pove, zakaj so se zbrali, in razloži potek dogajanja
• predstavi kandidata s podatki o njegovem življenju in šolanju, po stopnicah, ki so pripeljale do zagovora, in
• prebere povzetek ocen disertacije; potem preda besedo
• kandidatu, ki ima pol ure časa za povzetek svojega izdelka; spremljava s prosojnicami je zaželena, tudi izročki niso čisto brez smisla
• člani komisije v zaporedju, ki ga določi predsednik, ali po svojem dogovoru zastavijo kandidatu vprašanja, ne več kot tri vsak, oziroma komentirajo disertacijo; zlasti tiste točke, ki niso našle mesta v povzetku ocen
• predsednik že skraja vpraša kandidata, če bi želel za pripravo odgovorov četrt ure (v tem primeru publika in komisija za ta čas zapustita prostor) ali bi morda želel odgovarjati takoj; ker nekateri člani komisij kandidatu vprašanja zastavijo že prej ali kandidat dovolj dobro sluti, kaj ga bodo hoteli vprašati, se zgodi, da niti ne počaka na vsa vprašanja, ampak da nanja odgovarja sproti
• predsednik povpraša člane komisije, če so z odgovori zadovoljni (ta del se zna razviti v spontano strokovno debato) in
• dá priložnost za vprašanja tudi publiki
• komisija za nekaj minut zapusti prostor (ali pa to stori publika, če le ni prevelika), da se v miru dogovori za skupno oceno; če je ura že pozna, se dramatičnemu premoru odpove in kar takoj
• slovesno razglasi (vsi vstanejo, tudi publika), da je bil zagovor uspešen, in sporoči, kakšen naslov si je z njim pridobil kandidat
• dogodek zaključijo čestitke in morebitna obdarovanja

Literarna kritika

• navadno se ukvarja z enim besedilom, po možnosti tik po objavi
• funkcije: tekst priporoča v branje ali ga zavrača in ga uvršča
• Literarna veda (predmet korpus tekstov, obravnava starejša besedila, je vrednostno nevtralna, funkcija njenega diskurza je opis, pozorna je na tisto skupno, kar je značilno za več besedil hkrati, napisana je v strokovnem jeziku, daje definicije, je v strokovni periodiki ali knjigi) : Kritika (za predmet ima en tekst, obravnava sveže izšla besedila, vrednoti, njena funkcija je reklama, za več besedil hkrati išče specifiko teksta, to, kar ga ločuje od drugih, jezik je publicistični ali lahko tudi umetnostni, ne daje definicij, je v dnevnem časopisju in v literarnih revijah
• slo. lit. kritiki, ki so izdali knjigo: Andrej Inkret, Taras Kermauner, Aleksander Zorn, Jože Šifrer, Josip Vidmar, Denis Poniž, Aleš Berger, Vasja Predan, Dimitrij Rupel, Matevž Kos, Matej Bogataj, Vanesa Matajc itd.
• kritika je pozorna na lit. žanr, zanima jo kompozicija teksta, stil oz. jezik, posamezne lit. ravnine, bralec ...
• za strokovno kritiko veljajo drugačne zakonitosti
• recenzija običajno skromnejša oblika kritike - zahtevajo jo založbe, preden vzamejo strokovno knjigo v natis, pri leposlovnih knjigah zato, da dobijo državno subvencijo
• razlika med lit. in strokovno: predmet lit. je lit. delo, predmet strokovne pa strokovno ali znanstveno delo; lit. imajo status publ. besedil, strokovne pa strokovnih (včasih celo znanstvenih), lit. kritike najdemo v ustreznih rubrikah dnevnega tiska (npr. Književni list Dela) in v lit. in kult. revijah, strokovne pa v strokovnih revijah (npr. v Slavistični reviji)
• lastnosti lit. kritike, kakor jih je razbrala novinarka ob smrti vodilnega nemškega kritika Marcela Reicha-Ranickega:
• 1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
• 2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
• 3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
• 4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
• 5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
• 6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
• 7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
• 8. Kritika naj tudi zabava.
• 9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
• 10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Enciklopedični članek

• koncizem
• načela: soglasnost, sodelovanje, strpnost in vrednostna nevtralnost

Učbenik

• 1866 von Auersperg maha z učbeniki (prava slo. književnost),
• začetek vprašanja o šolanju v slo.
• specifike: dialoškost, povzemanje, ponavljanje, poenostavljanje (naštevanje, kratke definicije),

Strokovni blog

• področni/tematski/osebni
• za "javne intelektualce"
• od 1997 (ime)
• bolj publicistični kot znanstveni (še vedno ga citiramo!)

Spletni forum

• od druge polovice 90. let
• za vzdrževanje znan. skupnosti, arhiv sporočil

⇒moderator (aktivizem, nadležnost, žaljivost)

• SlovLit od 1999, 1650 naročnikov, 800+ sporočil/leto

Slog

• družabna omrežja - dnevniška narava (sporočila razvrščena po času, po aktualnosti; tisk ni omogočal)
• SlovLit - sporočila skozi leto od zgoraj dol, letno kazalo obratno
• stran na papirju - pokončna, na zaslonu večinoma ležeča (panoramska)
• ožje zrcalo tiskanega besedila (optimalna dolžina vrstice je 66 (50-75) znakov (C. Holst) - primernejše za gladko branje - podobno na zaslonu (levo in desno od zrcala prazen prostor - reklame, komentarji, kazala ali belina)
• na zaslonu privzeto 120-150 znakov v vrstici, povečamo s kombinacijo <Ctrl> in <+>
• na Wikiviru emulacijo knjižnega formata besedila dosežemo z uporabo predloge {{proza|besedilo}}
• v html-ju npr. z nizom tik za kodo <body>: <div style="width:800px"> in </div> na dnu dokumenta
• Firefox - na koncu ukazne vrstice - Odpri bralni pogled
• besedilo s povezavami

Sestavni deli

• kompozicijski elementi strokovnih besedil:

- avtorjevo ime

- naslov

- izvleček

- ključne besede

- povezave

- kazalo

- telo besedila: uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep

- literatura

- priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

• retorične veščine: invencija teme, njena organizacija, kompozicija, pomnjenje, izvedba
• kompozicija znanstvenega prispevka - kratica IMRAD (introduction, methods, results and discussion) - prevod: UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
• doktorske dispozicije: Naslov, Izvleček, Hipoteze (namen), Utemeljitev, Metode, Rezultati, Literatura
• nimajo vse vrste strokovnega pisanja vseh elementov
• literarnovedna razpravna besedila: pregledovanje in povzemanje že napisanega o temi, določitev in zamejitev gradiva, njegov popis in analiza
• evidentiranja novih faktov (rokopis ...) ali inovativnost z izbiro drugačnega zornega kota (v luči, s stališča, iz vidika) ali s spremembo pomena/vloge/vrednosti pojava
• avtorjevo ime: v revijalnih člankih se pojavlja še ime inštitucije, na kateri je zaposlen; njegov elektronski kontakt (e-naslov); včasih tudi z univerzalno številko raziskovalca (ORCID) ali piščevo osebno spletno stranjo
• humanistični članki - največkrat delo samo enega avtorja
• krajši strokovni članki v nekaterih revijah - avtojevo ime na dnu, tudi morebitno prevajalčevo ime

Wiki - zgodovina članka, statistični podatki

Naslov

• prva točka stika strokovne informacije z bralcem
• poskus krčenja celotne vsebine na nekaj besed
• od seznama ključnih besed se razlikuje po medsebojni povezanosti besed v sklenjeno sporočilo
• Nomen est omen ('ime je pomenljivo') - naslov mora zadeti vsebino
• Naslov naj izraža temo natančno in jedrnato; priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo, je pravopisno brezhiben, ne vsebuje krajšav, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami; če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico, podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova
• UD-klasifikacija
• prevajanje naslovov v ang. - ravnanje po ang. pravopisu in tipografskih navadah: polnopomenske besede so lahko v naslovu vse z veliko, lahko pa tudi ne; pri izbiri ene ali druge možnosti moramo biti dosledni

Izvleček

• sinopsis, abstrakt
• v glavi članka
• krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo
• največ deset vrstic (100-500 besed)
• predmet raziskave, metode, rezultati, sklep oz. implikacije
• brez odstavčnega členjenja in kratkih sklicev, naslov ni potreben
• manjše črke, manjši vrstični razmik, v nekaterih revijah tudi ležeče ali z umikom v desno
• največja hiba je dolgoveznost

Ključne besede

• nekoliko spominjajo na izbiro kategorij na Wikipediji
• kategorije - širša predmetna področja, ključne besede - ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek
• izrazi morajo biti frekventni in imeti terminološko težo

Kazalo vsebine

• program za pisanje ga oblikuje sam
• brez verzalk
• v wikijih se pojavi samodejno, ko besedilo doseže štiri poglavja; če nas moti, ga lahko skrijemo
• če ga nočemo, v glavo besedila zapišemo __NOTOC__
• če ga želimo pri manj kot 4 poglavjih: __TOC__
• naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
• pri standardiziranih žanrih, kot so npr. biografska gesla, naj se ravnajo po vzorcu
• kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja; poglavje iz ene same povedi ali alineje ni smiselno
• dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja
• kazalo čez več strani je nepregledno - strnemo tako, upoštevamo samo poglavja prvih treh nivojev, poglavja na nižjih nivojih pa iz kazala izpustimo ali jih naštejemo v isti vrstici za dvopičjem pri nadrejenem poglavju

Povezave

• klikljivi deli besedila so ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta
• v html formatu navadno modre barve, podčrtanost
• kazalka se spremeni v ikono dlani - niz klikljiv, nekam vodi
• poklikane povezave po vrnitvi na besedilo spremenijo barvo v vijolično
• rdeče povezave na wikijih - gesla tam še ni - prazen zaslon, na vrhu strani poziv, naj geslo sami napišemo
• Z levo miškino tipko označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, torej da nekam pripelje, potem kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave. Spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu
• vpis povezave v izvirni kodi: URL spletne lokacije prilepimo med narekovaja, besedo, s katere naj bi vodila povezava, pa montiramo tik pred končni </a>
• povezave v izvirni kodi v wikijih - oglati oklepaji - dvojni za članke na wikijih, enojni za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev
• gole zunanje povezave (brez besed) niso zaželene, povezave ne spadajo v naslove poglavij, apostrofe za ležeči tisk uporabimo neposredno ob naslovu monografije in ne skupaj s povezavo
• so oblika sklicevanja
• na wikijih - stolpec levo od članka -> Kaj se povezuje sem -> seznam člankov, ki se s povezavami sklicujejo na tistega, iz katerega poizvedujemo

Napake

• gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
• nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
• pomanjkanje konteksta
• slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
• slogovna puščobnost
• pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost

• ni primerna za strokovni jezik
• tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
• izpostaviti, poudariti, naglasiti
• predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
• prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
• nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
• določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni
• kadar je predmet samo eden, variirani osebek lahko brez škode izpustimo

Nerazumljivost

• zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka
• sporočilno nejasna besedila zavajajo
• znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino, razumljivo zgolj bralcem s terminološkim slovarjem v rokah, in ni sposobnost zapletenega izražanja

Pomanjkanje konteksta

• pomanjkanje teze
• nasilno posploševanje
• že in šele
• celo, kar in samo

Manierizem

• besedilo naj bo sklenjeno, kompaktno -> pri povzemanju romanesknega dogajanja, pri seznamih ali naštevalnih opisih taka povezanost ni nujna
• ponavljanje ni primerno
• hiperkorektnost
• arhaizmi in papirnati izrazi

Slogovna ubornost

• pretirano ponavljanje posameznih izrazov
• variiranje izrazov: ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja; sprememba stavčne skladnje tako, da ti izrazi niso več potrebni
• mašila
• predstavljati in predstavnik

Pristranskost

• objektivnost
• avtorsko sodelovanje, kolektivno avtorstvo
• nagovarjanje z osebnim imenom
• ideološka obarvanost
• politično posiljevanje stroke

Terminologizacija

• naslov, poimenovanje se ne nanaša nujno na besedilo, predmet, resnico ...
• imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni

Spol in številno

• nevtralnost moškega spola
• feminizem
• uporaba moške in ženske oblike
• uporaba samo ženske oblike
• izogibanje spolno določenim formam izražanja (izbira množine, pretvorba v sedanjik)
• ednina (hvaljenje) : množina (znanstveni plural, deluje potujevalno in objektivizirajoče)
• dvojina (ločevanje avtorstva)
• 3. os. edn. vskoči, ko ne pride v poštev ne 1. edn. ali mn.

Mentalno brambovstvo in servilnost

• domače (svoje, tradicionalno) : tuje (prevzeto)
• nobena skrajnost ni zdrava

Govorna prezentacija

• brez statusa objave: govorne predstavitve za bolj ali manj zaključeno publiko: predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva ali kakšne druge organizacije, študentska predstavitev referata, seminarske naloge, diplome, magisterija, doktorata, predstavitev referata na konferenci, predavanje v okviru spletnega seminarja, na video konferenci, v okviru spletnih tečajev, diskusijski prispevki, komentarji, replike ipd.
• status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss (ali kako drugo javno dostopno bibliografijo)
• ena zračno natisnjena stran besedila vzame lagodnemu bralcu 3 minute časa
• hitrost tihega branja je večja: 250 besed/minuto, posebej izurjeni bralci tudi 500 besed/minuto
• 16 strani - ena avtorska pola - ena ura v govorni izvedbi
• Po zapiskih je nastala prva slovenska literarna zgodovina, Slovensko slovstvo (1873) Frana Levca
• pri branju motijo opombe, bibliografske navedbe, citati, izziv predstavljajo slike, tabele, grafikoni
• specifika govorjenega jezika
• stavki krajši kot v zapisanem besedilu, manj zapletene sintakse, več ponavljanja, ekskurzi, komentarji ...
• govorna izvedba tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev
• monotonost, dolgočasnost : moteče pritegovanje pozornosti publike z načini, ki se ne skladajo z revno vsebino
• šola javnega nastopanja
• vsebina sporočila je drugotnega pomena
• improvizacija

Prosojnice

• poslušalec pogreša informacije o zapisu tujih imen, presliši naslov knjige ipd.
• s prosojnicami lažje
• povzetek glavnih točk in sporočila
• PowerPoint, Google Slides, Prezi, vgrajene tudi v Google Docs, v Libre Office se imenuje Impress
• slabe plati: predavatelj samo bere alineje, poslušalci zavedeni v poenostavljeno predstavo - sledijo le tekstu
• seznamsko podajanje informacij
• čim manj na eno
• naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, mogoče kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila
• povezave do daljših tekstov, zvočnih posnetkov, videa
• alineja naj ne presega vrste - če že, naj bo odstavek
• pečakuča - prezentacijski model - dobrih 6 minut, 20 prosojnic, ki si sledijo v ritmu 20 sekund
• ne preveč teksta na stran, ne preveč barv, spakljivega ozadja, eksotičnih fontov, preveč slikovitih prehodov med diapozitivi, zabavnih sličic brez informativne vrednosti, emotikonov in plešočega besedila
• kljub vsemu je dobro imeti plan B
• elektronska tabla (interactive whiteboard)

Vizualizacija

• prosojnice
• poudarjanje delov besedila z barvo, slikovno gradivo ...
• na papirju slikovitost stane - na spletu zastonj
• vizualizacijo zahtevata pedagoški in popularizacijski interes
• vizualna literarna informacija bo šla hitreje v glavo in bo vzbujala pozitivne asociacije

Slovarček

eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv

analfabet - kdor ne zna brati, pisati

historiat - potek, opis kakega dogajanja

volontarizem - objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s teščenjem radovednosti in pridobivanjem znanja

koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek

fantazma - privid, halucinacija

pasiviziran - nedejaven, nedelaven

eklatanten - očiten, jasen