Uporabnik:Katarina Lehner

Katarina Lehner: P.S. Najraje imam jagodni čaj z veliko sladkorja

Predstavitev uporabnika: "Pravijo, da slika pove več kot 1000 besed"

Domače naloge in tipkanje

1. tipkanje

anonimno: Urednik Ivan Svetel ali zverina išče župana

1. domača naloga

Izpiski iz Slavistične revije

Povzetek članka z naslovom O prevodih Hlapca Jerneja in njegove pravice: Verske prvine v angleških in ruskih različicah (PRIESTLY, T. (2001)) „O prevodih Hlapca Jerneja in njegove pravice: Verske prvine v angleških in ruskih različicah“, Slavistična revija, 49(3), str. 163-183.)

Povzetek

• Razprava obravnava dva angleška in tri ruske prevode Cankarjeve povesti Hlapec Jernej in njegova pravica
• Osredotoča se na nasprotje med »božjim« in »posvetnim«
• Avtor besedila obravnava občutne razlike med prevodi

Izpiski

• Hlapec Jernej in njegova pravica je Cankarjeva povest, prevedena v najmanj 15 jezikov
• Avtor obravnava nasprotja med božjimi zapovedmi in posvetnimi zakoni v 5 različnih prevodih
• Angleški prevodi = Adamič, Jeras & Gran
• Ruski prevodi = Šeremetjev, Ohrimenko in Urban
• Opomba avtorja o Ohrimenkovem prevodu, ki je prevajal iz angleškega prevoda(Adamič)in ne slovenskega izvirnika
• Tudi drugi avtorji si pomagajo s prevajanjem iz drugih jezikov, npr. italijanščina: Jernej prevajajo Bartolo
• Pod drugo točko avtor razprave bralcu pokaže ključne razlike med Ohrimenkovim prevodom, Adamičevim prevodom in izvirnikom
• Ohrimenkov prevod je izjemno ohlapen in v njem je izpuščenih nekaj pomembnih prvin (tudi poglavja, npr. poglavje IV.)

Obravnavane verske prvine so razdeljene v 5 kategorij:

1. Krščanske fraze, ki so bile del običajnega vsakdanjega slovenskega pogovora (npr: Bog s teboj)
2. Fraze navezave na nasprotje »božje : posvetno« (npr: Kaj je v tej besedi božja pamet in pravica?)
3. Verska dejanja, vključno z dobesednimi navedki molitev (npr: In je sam pokleknil pred razpelo)
4. Sklicevanje na Sveto pismo
5. Druge verske navezave

ADAMIČ

• Večina prirejevalnih posegov v prevod je posledica slabega znanja angleškega jezika
• Avtor razprave je mnenja, da je Adamič ohranil dve tretjini verskih prvin
• Želja po razširitvi tega vprašanja

RUSKE RAZLIČICE:

• Uvodna beseda pri Šeremetjevem in Urbanovem prevodu
• Oba prevajalca sta izpustila zelo malo verskih prvin, zato lahko govorimo o prevodu
• Ohrimenko pa izpušča ogromno verskih prvin, tudi poglavij
• Urbanov prevod ima bolj odkrit protiverski komentar zgodbe v uvodu, a potem ustvari čist prevod, ki ohranja vse verske prvine.
• Šeremetjev prevod ima izrazito »socialistični«, a ne izrazito protiverski uvod
• Trije različni pristopi
• Vprašanje o zgodovini cenzuriranja prevodov neruskih literarnih del
• Včasih sovjetske oblasti niso bile pozorne na prevode
• 1929 prepovejo verska združenja, preganjajo duhovščino
• Ohrimenkov prevod je "izboljšava" Šeremetjevega s protiverskega stališča
• Prevodi so odvisni od časa nastanka
• V nekaterih časih je bila vera preganjana, v drugih je vladalo zatišje, kar se kaže v prevodih

Razumljivost razprave

Besedilo mi je bilo razumljivo, vendar pri nekaterih posameznih stavkih se avtor sklicuje na več prevajalcev hkrati, kar lahko v bralcu povzroči zmedo. Ko govorim o razumljivosti, seveda govorim o razumljivosti slovenskega jezika v razpravi, kajti ruskega prevoda na primer, nisem razumela. Vendar to ni bila prevelika zagata, saj avtor jasno razloži razlike med citiranimi navedki.

Razmišljanje o razpravi

Avtor razprave svoje mišljenje utemeljuje s primerjavo angleškega prevoda, ruskega prevoda in izvirnika, kar bralcu omogoča jasno in pregledno analizo besedila. Jasno so izpostavljene razlike v verskih prvinah med prevodi, ki jih avtor razprave utemeljuje na različne načine. Zanimivo je dejstvo, da nekateri prevodi literarnih del nastanejo na podlagi drugih prevodov, in ne izvirnika. Drugo fascinantno dejstvo, ki se pojavlja v razpravi pa je to, da se lahko prevodi istega literarnega dela razlikujejo zaradi časa v katerem so nastali in takratnih razmer. Kot bralci prevodov, se morda sploh ne zavedamo koliko besedila se je izgubilo, ali namenoma izpustilo med prevajanjem izvirnika. Razprava se mi zdi pomembna iz vidika, da bralca opomni na izgubljene delčke izvirnikov v prevodih.

Ob branju razprave se mi je utrnila ideja za karikaturo, ki se nanaša na prevode literarnih del in njihove izvirnike. Avtor razprave velikokrat omenja nepopolnosti ali ključne pomankljivosti v prevodih, iz takšnih ali drugačnih razlogov. Risbica nam prikazuje bitje, ki mu manjka nekaj udov, kakor prevodom manjkajo odstavki ali celo poglavja. Ko je delo enkrat prevedeno ni več "popolno" kot sam izvirnik, ta nepopolnost pa se povečuje, ko se prevaja iz že prevedenega dela, kot v primeru Ohrimenka, ki ga omenja razprava. Vendar to ne pomeni, da ne obstajajo prevodi, ki so dih jemajoči in v nekaterih pogledih tako dobri kot izvirnik (ali celo boljši?). Ta karikatura se navezuje izključno na omenjeno razpravo, in njen namen je na duhovit način prikazati moje dojemanje avtorjevega razmišljanja o izgubi (v tem primeru verskih) prvin.

Katarina Lehner: Karikatura prevoda literarnega dela

2. domača naloga

Povzetek članka iz revije Jezik in slovstvo, avtoric Dragice Haramija in Janje Batič

CELOSTNO BRANJE SLIKANIC KOT IZHODIŠČE ZA BRANJE ODRASLIH Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU

Članek obravnava povezavo teorije slikanic z načini njihovega celostnega branja, pri odraslih s težavami pri branju in razumevanju besedila. Slikanica je sestavljena iz treh pomembnih delov: besedila, ilustracije ter interakcije teh dveh. Slikanica pripoveduje zgodbo skozi besedilo in ilustracijo, zato bralec z motnjami v duševnem razvoju lažje razume vsebino, kar je temeljno načelo lahkega branja. V uvodu se avtorici sklicujeta na Heidi Cortner Boiesen, ki je v svojem prispevku dejala, da mnogi ljudje z motnjami v duševnem razvoju se branja naučijo v obdobju mladih odraslih ali še kasneje. Avtorici izpostavita dejstvo, da je pri razvijanju prilagojenega modela celostnega branja slikanic potrebno upoštevanje različnih duševnih motenj.

• Lažja motnja = branje neprilagojenih lažjih besedil
• Zmerna motnja = prilagojena besedila za samostojno branje in razumevanje (v vlogi poslušalcev)
• Težja motnja = samostojnega branja niso zmožni, lahko pa kot poslušalci razumejo besedila, prilagojena kot lahko branje.

Avtorici sta želeli upoštevat dostojanstvo odraslih oseb, zato sta se izognili tipičnim temam otroške književnosti, pri oblikovanju bralnega modela. Pomemben del tega modela je etična komponenta, kar pomeni, da izbrana dela ne smejo vzbujati nestrpnosti zaradi rasnih, verskih, spolnih in drugih razlik med ljudmi in hkrati ne smejo biti žaljiva do oseb s posebnimi potrebami. Avtorici sta se ravnali po priporočilih za branje Guidelines for easy-to-read materials (2010), ki predstavlja dve definiciji lahkega branja:

1. Oblikovne prilagoditve = besedilo je preglednejše (npr. večji font črk, primerna pisava), besedilo ni poenostavljeno
2. Druga definicija zajema tudi jezikovno poenostavitev

V prispevku je obravnavanih sedem skupin slikanic, ki so nastale ob upoštevanju kronološke starosti bralcev z motnjo v duševnem razvoju.

• Miti, ki pripovedujejo zgodbo poganskih religijah, verovanjih, ritualih. Kot primer navajata slikanico Kako je Evropa dobila ime (2004), ki jo je uredila Liljana Klemenčič, in uredila Mojca Cerjak. Zgodba pripoveduje priredbo znamenitega mita o tem, kako je celina na kateri živimo dobila ime. Ilustratorka je v ilustracije dodala like, ki jih besedilo ne omenja (npr. Pozejdon), ti pa pripomorejo k lažjemu razumevanju dogajanja.
• Pripovedke katerih tema je pogosto povezana s slovensko kulturno dediščino, pripoveduje o naših prednikih in našem prostoru nekoč. Kot primer navajata Fant z rdečo kapico (2005), ki je avtorska slikanica Andreje Peklar in pripoveduje zgodbo o situli iz Vač. Oblikovno izhodišče ilustracij so podobe, ki jih najdemo na situli, prevladujejo oranžna, rdeča, rjava, ter zelena barva.
• Pravljice, večinoma ljudske in klasične,kot primer navajata Zlato ptico (1968), ki jo je ilustrirala Ančka Gošnik Godec.
• Realistične kratke zgodbe, velikokrat se dotika tabujskih tem. Primer teh je Anton! (2013), biografska zgodba Antona Pavlihe. Izražena so nasprotja npr.svetloba proti temi.
• Priredbe, večinoma gre za krajše verzije klasičnih besedil. Kot primer navajata delo Frana Milčinskega in Ane Razpotnik Donati V Butalah sejejo sol (2013).
• Večnaslovniške slikanice, primer teh je Prešernov Povodni mož (1985), z ilustracijami Jelke Reichman.
• Slikanice brez besedila. Delo Damijana Stepančiča Zgodba o sidru, je primer. Bralec si ob opazovanju ilustracij sestavi zgodbo o tem, kako je sidro prišlo na Kongresni trg.

Moje razmišljanje o članku

Uporaba slikanic, se mi zdi krasna rešitev za ljudi z motnjo v duševnem razvoju, da lahko z njihovo pomočjo lažje berejo in razumejo besedilo. Menim, da je bistvenega pomena, dasta avtorici članka izpostavili dejstvo, da pri izbriranju bralnega modela ne bosta tolerirali rasizma, verskre netolerantnosti ali drugih nestrpnosti. Drugo pomembno dejstvo pa je to, da ljudi z motnjo v duševnem razvoju ne postavljata na raven otroka, ampak bralni model prilagajata njihovi kronološki starosti ter raznolikosti duševnih motenj.

3. domača naloga

"Ko ciproš zacveti" je začetek pesmi Ciproš, slovenskega pesnika Janka Glazerja.

CIPROŠ

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.
Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;
kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:
tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
poka`e kdaj se kri.

Janko Glazer

Janko Glazer

Janko Glazer se je rodil 21. marca leta 1893 v Rušah in umrl 2. februarja leta 1975 v rojstnem kraju. Študiral je slavistiko in germanistiko na Dunaju, Zagrebu in Ljubljani. Poučeval je slovenščino in nemščino na mariborski klasični gimnaziji, kasneje se je zaposlil v mariborski študijski knjižnici(Wikipedija 2016) Postavil je temelje današnji Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Upokojil se je leta 1959, kljub temu pa je honorarno urejal rokopisni oddelek knjižnice.(Ognjišče 2019)

Glazer je izdal tri pesniške zbirke:

• Pohorske poti (1919),
• Čas-kovač (1929)
• Ob jesenskem ekvinokciju (1946)

V slovensko slovstvo se je zapisal kot »pesnik Pohorja«, saj je po besedah Bruna Hartmana skozi podobe Pohorja slikal svoje notranje življenje. Po njem je tudi od leta 1987 poimenovana nagrada: "Glazerjeva nagrada", ki se v mestni občini Maribor podeljuje za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture.Vsako leto se lahko podelijo Glazerjeva nagrada za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. (Glazarjeva nagrada 2020)

Razlaga, motivi, analiza pesmi Ciproš

Pesem je posvečena Glazarjevemu sinu Matiji, ki je umrl leta 1945 v boju pri Brčkem. V pesmi izpoveduje svojo bolečino ob izgubi in jo primerja z brazgotino, ki ni popolnoma zaceljena in se iz nje vsake toliko pocedi rdeča kri, kakor rdeče cvetje ciproša pokrije Pohorske trate.(Ognjišče 2019)

Literatura

• Janko Glazer. Wikipedia (26.11.2020)
• Glazerjeve nagrade. Občina Maribor (26.11.2020)
• Ciproš. Ognjišče (26.11.2020)
• Ciproš. Kamra (26.11.2020)

4. domača naloga

V Slovlit sem poiskala sporočilo, ki je najbližje datumu mojega rojstva, in sicer sem izbrala 5. marec leta 2001. V tem sporočilu Igor Kramberger poroča o svoji končani študiji, ki nosi naslov Prešeren v Kidričevi redakciji. Pojasni, da ta študija nima zgradbe ali vsebine da bi lahko bila objavljena v Slavistični reviji. Avtor navaja tudi nekaj podatkov o Francetu Kidriču, in sicer, da je objavil leta 1925 prispevek »Iz delavnice za komentar Prešerna«, ki je bil objavljen v reviji Ljubljanski zvon. Bralca seznani s svojo študijo, ki je krajša od ampelografske studije. Šaljivo dodaja, da lahko kopijo študije dobi vsak, ki mu bo poslal vsaj eno vrstico dolgo prošnjo.

Zdi se mi pomembno, da obstaja kraj kjer lahko ljudje iz vseh področjih poročajo o svojem delu, raziskavah, novicah in tako ostajajo na tekočem z delom drugih. Lepo pa je videti, da se ljudje znajo tudi pošaliti in tako morda tudi polepšati dan bralcu, hkrati pa na tak način bralca pritegniti da njegovo študijo dejansko prebere. Ne moremo si metati peska v oči, in reči da je Slovlit v koraku s časom, ampak zanimivo je pogledati kako daleč sega arhiv in ob tem udeleženci zagotovo občutijo sentimentalnost.

5. domača naloga

Za nalogo smo si na seznamu slovenskih literarnih zgodovinarjev, mogli izbrati, slovenskega literarnega zgodovinarja, ki se začne na začetno črko dekliškega priimka naše mame. Ta črka je v mojem primeru črka Z, in tako sem izbrala Toma Zupana.

TOMO ZUPAN

Življenje

Tomo Zupan se je rodil 21. decembra leta 1839 v vasi Smokuču. Umrl je 8. marca leta 1937 v Okroglem pri Kranju. Bil je prešernoslovec, literarni zgodovinar in pridigar, pesnik, pisatelj, jezikoslovec. Študiral je bogoslovje in leta 1863 postal ordinarij (Tomo Zupan 2018). Leta 1869 je opravil izpit iz slovenščine in kasneje tudi iz verouka. Oba predmeta je poučeval na gimnaziji v Ljubljani in kasneje v Kranju. Kot član deželnega šolstva se je zavzemal za slovenščino kot učni jezik. Bil je izobraženec, ki je vse svoje delo posvetil slovenskemu narodu (Tomo Zupan 2013). Dnevnik Jutro je Toma Zupana ob 97. obletnici rojstva imenoval "naš najuglednejši narodni svečenik in najstarejši pismeni Slovenec, naslednik slovanskih apostolov." (Tomo Zupan 2007)

Delo

Vse življenje se je ukvarjal s prešernoslovjem, zbiral je podatke o Prešernovem rodu in njegovih znancih. Iskal je osebe, ki so bile s pesnikom v sorodu (Katra Černe) ali so ga osebno poznale (Betty Kogl). Pri zbiranju informacij mu je najbolj pomagalo pričevanje Prešernove sestre Lenke (Tomo Zupan 2013). Bral je vso dostopno Prešernovo zapuščino in na Okroglem z njo opremil posebno Prešernovo sobo. Tam je bilo več kosov pesnikovega pohištva (postelja, mizica, dva stola, predalnik), osebnih predmetov (kavni mlinček, tobačnica, mrtvaški prt) in dokumentov (spričevala). (Tomo Zupan 2007) Sestavil je okoli 300 biografij, predvsem rojakov. V mladosti je pisal pesmi in jih objavljal v dijaških rokopisnih listih Concordia, Slovenska lipa. Pisal pa je tudi o cerkveni zgodovini, cerkveni umetnosti in obredni opremi(Tomo Zupan 2013).

Ko v dLib vtipkamo ime Tomo Zupan dobimo vsega skupaj 50 zadetkov, in tudi Wikipedija navaja njegov širok opus:

• Naš cesar Franc Jožef I. 1848–1908, povodom 50-letnice njegovega vladarstva [drugi, popravljeni in pomnoženi natis] Ljubljana: Samozaložba, 1899.
• Dva Prešernova rokopisa. Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda ISSN 1580–9692, l9 (1905), str. [21]–31.
• Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje. Celje: Družba sv. Mohorja, 1933.
• Propovedi. Ljubljana: [samozaložba] T. Zupan, 1905–1906.
• Čebelar Anton Janša in njegova sorodovina. Ljubljana: Jugoslov. Tisk., 1930.
• Črtice iz življenja dveh kranjskih rojakov. [v Kranju]: [s. n.], [1874].
• Agneza Zupanova. Ljubljana: Nar. Tisk., 1919.
• Pridiga o priliki 25 letnice mašmištva v Rudniku, 29. julija 1895. Ljubljana: T. J. Blasnika, 1895.
• Advokat naši dni. [Ljubljana]: [Katol. Tisk.], [1913]. (Tomo Zupan 2018)

Literatura

• Tomo Zupan 1. Wikipedia. 26. nov. 2020. (Tomo Zupan 2018)
• Tomo Zupan 2. Slovenska biografija. 26. nov. 2020. (Tomo Zupan 2013)
• Tomo Zupan 3. Ognjišče. 26. nov. 2020. (Tomo Zupan 2007)

Nova pisarija

Uvod

• Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
• Sprva bi naj nosila naslov Nova pismenost, ki se je hotela asociativno navezovati na pionirska gramatikalna podjetja Vodnika ( začetek 19. stoletja)
• Pismenost je nekoč pomenila slovnico, in ne izraza "literacy"
• Pridevnik nova se nanaša na nove medije, ne ukvarja se več z zvokom, pač pa z besedilom na zaslonu in sliko
• Rastoča knjiga = Wikiknjige niso zaključene enote
• Nova pisarija predstavlja eksperiment z medijem in odpira prostor samorefleksije

Kam z avtorjem

• Avtor: Miran Hladnik
• Dilema o vpisu odgovornosti na začetek knjige
• Nevarnost (v principu) = v delo se lahko vtakne vsakdo, pod psevdonimom ali s pravim imenom
• (NE)nevarnost (v praksi) = avtor pričakuje konstruktivne posege in pripombe, vandalizma se ne boji, saj ga je moč odpraviti brez večjih naporov
• Zadrege: mesto avtorja, datum izdaje

Prešernova Nova pisarija

• Nova pisarija parazitira na Prešernovi Kranjski pisariji, objavljeni v drugem zvezku zbornika Kranjska čbelca 1831
• Prešernova Nova pisarija je daljša pesnitev
• Ironizacija Kopitarja, Metelka, Ravnikarja, Pauška

Pismenost

• Definicija = biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za komunikacijo
• Pismenost nekoč = označuje posvečene posameznike, ki so znali oblikovati in razlagati napisane tekste
• Distanca nezaupljivosti med pismouki in nepismeno večino
• Pismenost danes = določa prag civiliziranosti, biti nepismen je sramotno
• Razumevanje pismenosti nekoč = pisanje z roko (svinčnik, peresnik, nalivka) poudarek na lepopisju
• Razumevanje pismenosti danes = tipkanje na elektronski napravi
• Tradicionalna pismenost = dvojna sposobnost, prejemanje/razumevanje napisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
• Vrste pismenosti: jezikovna pismenost, glasbena pismenost, kartografska pismenost, računalniška pismenost, strokovna pismenost...
• Avtorjeva zaskrbljenost glede ignorance in trmastega priseganja na polžji način dela nekaterih tradicionalnih opismenjevalcev
• S pisanjem se ukvarja majhen delež populacije
• Razumevanje podjetnosti kot kreativnosti

Informacijska družba

• Razlaga besedne zveze: socialni vzorec današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• Kultura tiskane knjige se umika drugim informacijskim kanalom
• Vloga knjige je marginalizirana, vendar ne bo nikoli zares "umrla"
• Primerjava tiskanja knjig z proizvodnjo bencinskih in dizelskih avtomobilov
• Humanisti in socialni teoretiki ne želijo uvajat tehnoloških sprememb

Wikiji

• Organizacije Wikimedia so metafora informacijske družbe, za sodobno pismenost
• Razlogi za predanost Wikipediji: lahko dostopna, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• Wikiji = žargonski izraz za skupek spletišč, ki se pojavijo 2001, in so vzorčna oblika sodobne pismenosti
• Na Wikipediji lahko informacije preverimo, kot jih tudi popravimo ali dopolnimo
• slovenščina je trenutno okrog 40. mesta po obsegu člankov
• Večje je število jezikov na svetu, večja je raznovrstnost in večje so preživetvene možnosti
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002, status člankov je urejen z "licenco ustvarjalnega ljudstva"
• Avtoriteta se razume kot ovira kreativnosti
• Wikipedija povečala dostop do znanstvenih informacij

Wikiji in šola

• Wikiji so močno pedagoško orodje
• Nestrinjanje ali nezavzetost starejših študentov do uporabe teh spletišč
• Wikipedia ni nadomestek za spletno učilnico
• Avtor poudarja, da slabih izkušenj s študentskim delom na wikijih ni bilo, nekateri primeri "vandalizma" vendar nič hujšega, kar ne bi bilo popravljivo

Avtor

• Literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa pozornost namenjajo različnemu členu komunikacije
• Do 60. let 20. stoletja je bila veda usmerjena k avtorju
• Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev pozornost z avtorja preusmeri k besedilu
• Meje med fazami niso ostro začrtane

Motivacija za pisanje

• Motivacije za pisanje so različne
• Avtor se sprašuje če je poglavje naglasil napačno (Etika strokovnega pisanja)
• Neetična motivacija = speljava teme kolega in ga objavimo na podlagi gradiva, ki ga je izbral on
• bolezenska motivacija = obsesija s pisanjem
• Delež tistih, ki objavljajo in oblikujejo javno mnenje ne raste
• Področja pismenosti: vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno
• Problem ločevanja med znanstvenim in strokovnim
• Ločimo glede na prostor objave
• Znanstvene objave: revije, zborniki, knjige, spletišča
• Strokovne objave: učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji

Izbira jezika

• Za razprave o slovenskih književnosti je nevtralni jezik slovenščina
• Strah, da bi slovenistična znanost v prihodnje potekala v angleščini je odveč
• Kadar geslo na Wikipediji v slovenščini ne obstaja, nas povezava popelje na angleško Wikipedijo
• Dvojezično objavljanje (rešitev?)
• Slaba stran: financiranje, časovno zamudno, frustracije v uredništvu
• Jezikovne zadrege v znanosti niso slovenska specifika

Izbira teme

• Razmišljanje o izbiri
• Ko realiziramo eno izbiro, se odpovemo drugim
• Izbira tipa ali-ali = izbira med dvema radikalno različnima možnostima
• Pravilne izbire nam pomagajo preživet
• V akademskem okolju izbiro teme narekujejo profesorji in asistenti
• Naklonjenost temi ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, ljubezen se razvije skozi raziskovanje
• Ni dobrih in slabih tem
• Avtor ima odklonilen odnos do izumljanja seminarskih, magisterskih tem
• Pomembnost tem se opredeljuje na različne načine, prednost imajo teme, ki imajo pomen za družbo in ne posameznika

Vaje v pisanju

• Pisanje= veščina, spretnost, ki se jo mora posameznik naučiti
• Razmišljanje o pomembnosti pisala, kljub elektronskim napravam
• Z ročnimi spretnostimi se krepi intelegenca, pisanje pomaga pri pomnenju črk
• Napotki za rokovanje z wikiverzo

Usoda avtorstva

• Avtorstvo eden starejših konceptov
• Skupnosti avtorjev: Društvo pisateljev, Avtorska agencija
• Skupnosti bralcev: krožki, forum
• Biti avtor(ica) je nekoč pomenilo pripadnost eliti
• Avtorski napuh

Soavtorstvo

• Tujih posegov v besedilo na wikijih ne smemo razumeti kot kritiko, temveč sodelovanje
• Pravila sodelovanja avtorjev na Wikiknjigah niso določena
• Spodbujanje k soavtorstvu, zgražanje nad napuhom

Objavljanje

• Koncept avtorstva se povezuje z objavljanjem, in ne toliko s priložnostjo za pisanje
• "Postaviti besedilo" nekoč: besedila so postavili stavci v tiskarni, iz rokopisov v stavni stroj in potem razmnožili
• "Postaviti besedilo" danes: pomeni naložiti besedila na strežnik ali spletno mesto
• Več hiperpovezav je v besedilo, bolj je le-to vpeto v sobesedila

Množični um ali pametna množica

• Izmenjava množične vrednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti, značilna za množične medije
• Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
• Metafora babilonskega stolpa
• Množični um kritiziral Lanier
• Wikipedija izrablja pamet množice

Avtorske licence

• Besedilo je rezultat pisanja
• Pravno je tekst intelektualna lastnina

Creative commons

• V slovenščini "ustvarjalna gmajna"
• Obstaja več vrst licenc: priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno, brez predelav
• Licence so spremenljive
• Najnovejša licenca je Creative Commons Attribution 4.0 International license
• Avtorji pod licenco cc 4.0 ohranijo moralne avtorske pravice

Copyright

• Avtorska zakonodaja = Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
• Delo ščiti pred zlorabo: nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, predelava dela itd.
• Kraja ideje za knjigo je neetično dejanje, ni pa kaznivo
• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi
• Vse kar je na spletu, ni nujno prosto uporabno

Bralec

Prosti dostop

• Pričakovanje bralca po prosti dostopnosti informacij
• Nekoč so bila učna gradiva redko "prosto dostopna"
• Internet razširi prostor svobodnega pretoka informacij
• Informacijsko zaprta področja: vojska, vera, trgovina, uradovanje in industrija
• Prosta ali odprta dostopnost

Založbe

• Avtor podpira možnost, da v prihodnosti intelektualne kraje ne bo, ker znanje ne bo lastnina fizičnih ali pravnih oseb
• Z založbami in knjigarnami ne moramo upat na alternativno in civilizacijsko rešitev, saj knjigo obravnavajo kot tržno blago
• Založba = segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika
• Znanstven tisk ne potrebuje založb za izhajanje, npr Slavistična revija leta 1991
• Založbe agresivno nastopajo proti knjižnicam, ki so vir cenejšega čtiva

Repozitoriji

• Za vplivnost članka so bolj pomembne številke o citiranosti, kot številke branosti objave
• Meriti se da obisk vsake spletne strani
• Prosta dostopnost prispeva k večji branosti in večjemu vplivu
• Namen repozitorijev = arhiviranje diplom, magisterijev, doktoratov

Varovanje zasebnosti

Razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja:

1. Velikost podjetij
2. Izvor iz Amerike
3. Konkurenca domačim podjetjem

• Kritiki najprej vidijo možnost zlorabe in zanemarijo deklarativne cilje digitalizacije
• 2013, leto preganjanja rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons, poseg v zasebnost in slikanje ljudi
• Avtor obsoja slovensko pismouško zadrtost

Kredibilnost

• Danes je pri objavljanju manj ovir kot nekoč
• Samostojno presojanje o verodostojnosti objav
• Avtorju lahko zaupamo če je strokovnjak, katerega stališča so javnosti poznana
• Nezaupanje do mlajših avtorjev

Aktivizem

• 70. leta = izvir akademskega dela je znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa je njegov cilj
• 80. leta = iz Amerike prihajajo ideje, da se je treba zgledovati po družboslavju, za dosego plemenitih socialnih ciljev
• Razprava o kritičnem mišljenju
• Razmišljanje o socialnih omrežjih in vzorcih socialnih antagonizmov 19. stoletja

Avtorstvo

• Inštitucija podeljuje legitimiteto njegovim objavam
• Zaposlijo samo tiste,ki so se že dokazali (lojanost, delo, kooperativnost)
• Lahko pa tudi zavirajo objavo prelomnih odkritij
• Samozaložbe = zanje se avtorji odločijo ko jih "ugledne" založbe zavrnejo
• Starost dokumenta
• Ponaredki, včasih težko odkriti (zabrisana meja med strokovno ekspertizo in laičnih navdušenjem)
• Primeri: Andrej Šiško, Dimitrij Kebe, Prešeren
• Vnos v označenem seznamu

Strokovno recenziranje

• Postopek ločevanja kredibilnih informacij od nekredibilnih
• Recenzenti = uredniki časopisov, zbornikov, knjig
• Recenziranje naj bi preprečilo objavljanje nepreverjenih razprav, tistih, ki niso v skladu s pripombami
• Neodvisni ocenjevalec = preprečevanje nepotizma
• Dodatna ocena = v primeru, da so recenzenti različnih mnenj
• Anonimiziranje besedila = Ime datoteke/Lastnosti dokumenta/Briši lastnosti dokumenta
• Dolžnost revij, da objavijo recenzijsko politiko na spletni strani

IZIDI RECENZIJSKEGA POSTOPKA

1. Sprejem članka
2. Zavrtnitev članka
3. Pogojni sprejem članka = avtorju sporočijo recenzentske pripombe, popravke, dopolnila

VPISOVANJE STALIŠČ V OBRAZEC

1. Tip članka
2. Tematsko področje
3. Ustreznost naslova
4. Obseg članka
5. Manjkajoči deli
6. Jezikovna plat članka
7. Slog članka
8. Primernost terminologije
9. Izbira teme itd.

Pravopis

• Vprašanje po kredibilnosti članka se pojavi, če pisec ne pozna pravopisa
• Nezaupanje bralca v napisano besedilo

Ločila

• Vezaj
• Pomišljaj
• Dolgi pomišljaj = Redko v poštev, med povedmi, ne znotraj njih
• Raje uporabimo "tale" kot le-ta

Velike začetnice

• Avtor se v tem poglavju dotika aktualnih dilem, kot je (ne)pisanje naslovov kolon in vrstic v tabeli z veliko začetnico
• Celice znotraj tabele = praviloma majhna začetnica, razen imena in celi stavki

Drugo

• Avtor navaja primer: "Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški"
• Spol se veže na osebek
• Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka

Digitalna pismenost

• Poglavje se nanaša na tehnično obdelavo besedila
• Danes mora avtor znati pripraviti besedilo do konca
• Avtor zajedljivo dodaja, da drugacnega pisanja kot pa na računalnik, tako rekoč ni

Formati besedil

• txt = golo besedilo (pisanje računalniških programov, pošiljanje pošte na forum)
• doc, docx, rtf, odt = obogateno besedilo (primeren v primeru kratkih in enostavnih besedil)
• htm, html = spletno besedilo
• pdf = natisljivo besedilo (uporabljajo avtorji, ki se bojijo, da bo kdo njihov izdelek zlorabil)
• besedila na wikijih nimajo končnic

Avtor sarkastično dodaja, da ne razume ljudi, ki izberejo "dolgo pot" pri urejanju besedil v slikovnem formatu

Besedilo v wikijih

Znanje potrebno za osnovno oblikovanje na wikijih:

• odstavek = pustimo prazno vrstico
• nova enota = označimo jo z (*)
• naslovi = obdamo z enačajem (==xxxx==)
• ležeči tisk = besedilo obdamo z dvema apostrofoma (xxxx)
• krepki tisk = besedilo obdamo s tremi apostrofi (xxxx)
• povezave = naredimo z oglatimi oklepaji [[ ]]
• označevanje = označimo z (#)
• vnašanje pesmi = označimo: <xxxx>, na mestu kjer stoji xxxx zapišemo besedo poem

Vaje v wikijih

Avtor v tem poglavju poda par napotkov za pišočo wikimnožico:

1. prijava v Wikipedijo
2. pregled zgodovine strani
3. popravljanje pravopisa v naključnem članku
4. dodaj povezave v cobiss
5. popravi članke, ki so označeni kot škrbine
6. poenoti citiranje v članku
7. napiši samostojni članek

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja
• Naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da jasno označuje popravke
• Pisec se je na popravke dolžen odzvati

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• Strokovni članek skoraj ne more nastat brez sklicevanja na druge
• Avtor opozarja, da je ena najobčutljivejših točk naše civilizacije priznavanje avtorstva
• Prosta uporaba avtorskih člankov je danes dostopna 70 let po avtorjevi smrti.
• V tem poglavju je posebno jasna avtorjeva močna naklonjenost principu proste dostopnosti znanja

Prepisovanje

• Plagiat = kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli od kot smo povzeli/prepisali izjavo
• Administratorji na Wikipediji skrbijo, da se na njej ne znajdejo prekopirani teksti
• Očitek plagiatorstva ima v naši kulturi veliko težo

Citatni indeksi

• Citatni indeks = bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, lažje identificiranje pogosteje citirane objave od manj citirane
• Znanstvene revije podpirajo indeksiranje, in si prizadevajo za izpolnjevanje zahtev za uvrstitev (npr. recenzijski postopki)

Faktor vpliva

• Faktor vpliva = je številka, ki kaže stopnjo uglednosti znanstvene revije
• višji je faktor vpliva, več je vredna objava v reviji
• Avtor izpostavlja slabo stran meritev, in sicer za to navaja kulturno pristranskost
• Znanstvena skupnost se zavzema za drugačne načine vrednotenja, kot pa faktor vpliva

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Knjižnica
• Phainomena...

Citatni slogi

• Po svetu se uporabljajo različni citatni standardi:

1. APA = psihologija, vzgoja, družbene vede
2. MLA = jezikoslovje, literarna veda, humanistika
3. AMA = medicina, biologija
4. Čikaški = naravoslovje, splošno
5. Wikipedijski

Tehnika citiranja

1. Dobesedni navedek besedila = ločen od ostalega besedila, z narekovaji postavljen v samostojen odstavek
2. Citirano besedilo = celoten vir je lahko naveden v oklepaju ali pa v obliki opombe

Opombe

• Lega opomb: pod črto na dnu strani, na koncu članka, koncu poglavja
• Namen: navajanje literature na katero se pisec sklicuje

Kratki sklici

• Avtor v tem podpoglavju navaja primer: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984:15)
• Pred oddajo razprave uredništvu, se poenosti sklicevanje v skladu z navodili

Od kod vse citiramo

• Citiramo iz: knjig, poglavij v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, razprave v zborniku, članka v reviji, članka v časopisu, iz gesla v enciklopediji, spletne strani, videa na spletu, iz bloga itd.
• Prednost imajo tiste informacije, ki so prosto dostopne in preverljive

Viri in literatura

• Delitev virov in literature je smiselna, pri dolgih seznamih
• Viri = gradivo, ki je predmet raziskave
• Literatura = teoretične in metodološke pripomočke za raziskavo

Zaslon in papir

• Danes se večinoma piše na zaslon, z namenom tiskanega produkta
• Avtor predvideva, da se bo situacija kmalu spremenila
• Strokovni časopisi se selijo na splet
• Tiskane objave so vseeno cenjene, zato ta prehod na splet ne bo tako hiter
• Starejši branje povezujejo s tiskano izdajo knjige, medtem ko mlajši branje povezujejo s spletom
• Avtor navaja primer citiranja na papirju in na zaslonu

Zgledi

• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot:

1. polni
2. ISBD
3. COMARC

Knjiga

• Avtor prikazuje različne vrste citiranja knjig, glede na njihovo objavo

Knjiga na bralniku

• Tudi knjige na bralniku se citirajo
• Ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih je potrebna navedba podatkov o natisu

Članek v zborniku

• Avtor navaja različne primere navajanja

Poglavje

• Potreba po citiranju poglavja se pojavi, ko je avtorjev več
• Sledi primer navajanja: Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: SLovenska matica, 1964

Spremna beseda

• Primer: Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik - Grenki kruh - na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427-429

Razprava v reviji

• Primer: Ime priimek, link razprave, revija (poševno) leto izdaje, strani

Članek v časniku

• Primer: Igor Bratož.V usodno moč besede ne vrjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20.8.1998.13

Članek na dLibu

1. Posamična avtorska objava
2. Celotna številka v časopisu

• Primer: Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3-4 (1921). 167-92.dLib

Enciklopedijsko geslo

• Gre za vire brez urejenih metapodatkov
• Veliko učiteljev prepovedujejo uporabo in citiranje člankov na Wikipediji
• Avtorstva se ne navaja, tudi če v zgodovini članka najdemo zasluženega za članek
• Primer na spletu: link članka. Wikipedija 10. jan. 2012
• Primer na papirju: Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.

Forum

• Primer navajanja na forumu: Katja 10. Re: Kresnik 2013.(link) Knjižni molji.Med.Over.Net 10. dec. 2012
• Pomemben vir slovenističnih informacij je forum SlovLit
• Sklicevanje sporočila: Marko Juvan. Zgrešena teza o "prešernovski strukturi". SlovLit10. jan.2013

Spletni tečaj

• Primer citiranja: J. Simon Rofe in Yeen Lee. Understanding Reasearch Methods.Coursera. Ogled 2.jan.2014.

Blog

• Citiranje blogov je lahko težje, saj včasih manjka ime avtorja
• Primer citiranja: Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svecenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blagor 21.feb.2006.Siol Blogos

Članek na spletišču

• Primer citiranja: Barbara Leban. Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013.(link)LUD Literatura 23. jan. 2014

Zapis v podatkovni zbirki

• Primer citiranja: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012

Diplomska naloga

• Primer navajanja: Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča (:Diplomsko delo). Ljubljana, 1992
• Če je naloga vpisana v Cobiss, dodamo sklic nanj

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Primer navajanja: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa (link). 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Zemljevid

• Kakor slike so tudi zemljevidi opremljeni s podatki o viru, pod zemljevidom
• Navedba zemljevida: Sloj - Literarni spomeniki (link). Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014

Fotografija

• Vire fotografij navajamo pod njimi npr. slika 1, slika 2
• Wikiji slik ne številčijo
• Navajanje fotografij na način polnih bibliografskih opisov citiranih knjig in literature ni v navadi
• Citiranje pod sliko
• Kakor fotografije imajo podoben status še grafikoni ali tabele
• V svoje spletno mesto lahko objavljamo izrectno samo lastne fotografije ali tiste, ki so v javni lasti
• Primer navajanja slike: Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 1771. Foto Miran Hladnik 9. jan. 2012

Risba

• Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014

Glasbeno delo

• Naslove glasbene klasike slovenimo, prav tako slovenimo del kalsičnega slikarstva
• Primer navajanja: Frederik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št.9. Musopen

Radijska, televizijska oddaja in film

• Problem v količini podatkov
• Včasih je podatkov preveč, in je težko izluščiti bistvo, spet drugič pa jih je premalo
• Težka odločitev o tem kaj postavimo v ospredje
• Primer navajanja: Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora(link). Turbolenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC

Napake pri citiranju

1. nepoznavanje temeljnih referenc
2. poznavanje referenc zgolj v enem jeziku
3. vljudnostno vključevanje kolegov, čeprav za temo niso relevantni
4. samocitiranje
5. Navajanje http-jev

Navajanje na Wikipediji

• Razlogi za sklcevanje na Wikipediji so povsem enaki kot na drugih strokovnih mestih
• Avtor dodaja, da bodo mogoče njegovi zgledi v Novi pisariji pripomogli k večji organizaciji na Wikipediji

Slovarček

• Geneza = izvor, nastanek in razvoj
• Opreka = nasprotje
• Paradigma = vzorec
• Kataklizma = dogodek, ki povzroči velike spremembe
• Hermetizem = značilnosti umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• Defetizem = malodušje
• Altruizem = nesebičnost
• Samorealizacija = samouresničitev
• Smoter = cilj
• Inercija = vztrajnost
• Larpurlartizem = nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• Metuzalemski = zelo star
• Famulus = služabnik, pomočnik