Študentka 1. letnika slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani

UVOD V ŠTUDIJ KNJIŽEVNOSTI

DOMAČE NALOGE

1. domača naloga:

2. domača naloga:

Snidenje s Slavistično revijo

Slavistična revija se je prvič znašla v mojih rokah na hodnikih gimnazije ob načrtovanju nekega žal nerealiziranega podviga. Spoznala naj bi me z obliko strokovnega članka. Tako sem se v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti s Slavistično revijo zopet sešla. Tokrat s precej aktualnejšo številko, ki je izšla v letu 2017.

Kakor že ime pove, v Slavistični reviji svoj prostor najdejo članki o slovanskih književnostih in jezikoslovjih. Jezik revije ni en sam temveč so njeni jeziki vsi člani slovanske družine jezikov. Kljub temu prevladuje slovenščina, saj so tvorci člankov po večini Slovenci.

3. domača naloga:

Ob tipkanju Minkine pomladi

Tipkanje pravzaprav niti ni bilo tipkanje. Bilo je kopiranje in korekcija strojnega branja. Program se je izkazal s precejšnjo ravnjo pismenosti. Tako je meni preostalo zlasti popravljanje presledkov, vrstic in odstavkov ter posameznih besed. Sprva sem besedilo avtorja A. Š. tudi popravljala, ko sem naletela na napake stavcev. Šele teden dni kasneje sem na predavanju izvedela, da je bila moja zagnanost napačno usmerjena in tako sem besedilo zopet povrnila v prvotno stanje oziroma mu dodala opombe. Tako je pravično do bralca in v pretipkanem besedilu ni laži.

Minkina pomlad je kratka in preprosta zgodba, ki na svojem koncu doživi žalosten preobrat, ki naslov in preroditev narave v pomladi postavi v antitezo s koncem mladega življenja.

4. domača naloga:

Vsakdan s književnostjo

Kaj je pravzaprav moj vskadan? V Ljubljani je to trola, faks, nujni nakupi, dom. Métro, boulot, dodo, kot rečejo v Franciji? Ja, vmes pa še nekaj strani leposlovja.

Kaj pa vsakdan s književnostjo ali književnost iz vsakdana? V večji meri kot iz vaskdana vame vstopa književnost iz mene v moj vsakdan in ga včasih že kar preveč preplavja in celo grozi z vesoljnim potopom krajev, po katerih tavam.

Tako denimo sedaj že cel mesec tavam po slovenski prestolnici in se počutim kakor Poldi Bloom, ki korači po dublinskih ulicah. In ko sem včeraj nasproti Drame videla moža s kolesom, ki je krmil golobe, sem se veselo zasmejala ob misli na Leopoldovo sočutje do lačnih galebov, psov in drugih živali (seveda tistih, katerih notranji organi zanj niso kulinarična specialiteta).

Ko se takole še naprej sprehajam po Ljubljani, na svoji poti srečujem znane kraje in osebe. Gostilna Maček, v kateri Janko Slehernik zaman prosi svoja bratranca za uslugo, potem ulice, po katerih se povzpnem na grad. Na vzpetini, s katere vidim mokro in na obzorju zamegljeno Ljubljansko kotlino, si je vitez Ahac ogledoval orožje, pripravljeno za obrambo pred Turki, in to je hrib, na katerem je stal razgledni hrast. Ko sem zopet na ljubljanskih ulicah, tokrat v družbi prijateljice, mi ta pokaže tablo na hiši Zofke Kveder, mimo katere stopava. Književni spomin preži v meni in ne jaz nanj. Vedno znova se prebuja in mi zbuja zanimanje za neliterarne vede. Književnost me vabi k zemljevidom in in zgodovinskim knjigam, lahko bi me zvabila celo k fiziki ali matematiki.

In kaj naj povem o objavah, ki naj bi jih iskala v vsakdanjem življenju? So to izložbe knjigarn, morda reklame za gledališke uprizoritve pred Dramo in v podhodu med Maksijem in Cankarjevim domom? Včasih se celo na kakšnem plakatu znajde vabilo na dogodek povezan s književnostjo. Mnogo več in tudi preveč je literature in polliterature v nabiralniku mojega Facebook profila. Preveč, ker vseh esejev, kritik in komentarjem ne utegnem prebrati. Književnost navsezadnje srečamo tudi v drugih medijih in ne le na internetu. Časopisi še vedno objavljajo podlistke, čeprav slišim, da je neki časopis ukinil Književne liste. A to moram še preveriti. Tudi televizija, ki sem jo ob predštudentskih večerih redno gledala, je gledalcem redno postregla s književnostjo. Naj je bila to le reklama za novo knjigo, ki jo je izdala Mladinska knjiga, pogovorna oddaja o književnosti, literarna nadaljevnaka ali po knjižni predlogi posnet film.

Književnost je na vsakem koraku našega življenja, le prebrati jo je treba s stavb, dreves, plakatov in ekranov.

5. domača naloga:

Sprehod po forumu Slovlit

Ob prvem pregledu foruma Slovlit sem ugotovila, da je njegov osrednji namen obveščanje o dogodkih, prireditvah, predavanjih, predstavitvah in še marsičem, kar si nadobudni ljubitelj slovenske literarne in jezikovne scene želi ogledati ali prebrati. Pisci vabijo k predstavitvam knjig, na gledališke uprizoritve, strokovne simpozije, ... Nekateri na forum prilepijo povezavo, preko katere lahko bralec, ne da bi tratil čas z iskanjem po spletu, takoj dostopa do dotične objave. Te pa so kakor že omenjeno nadvse pestre. Vsak, ki se želi brez truda seznaniti z najosnovnejšimi novicami slovenističnega ali slavističnega značaja, lahko svoj elektronski naslov uvrsti na seznam naročnikov.

POT SKOZI NOVO PISARIJO

Uvod, Pismenost (Informacijska družba, Wikiji)

Nova pisarija mi je odprla oči za novo videnje Wikipedije in sestrskih spletišč, kakršno sem zaslutila že v predavalnicah Filozofske fakultete. Po osnovnošolskih in srednješolskih letih, ko je bila Wikipedija prepovedan vir pri učenju in opravljanju domačega dela, je v enem dnevu postala pomemben medij, vreden pozornosti, branja, urejanja in presojanja.

Uvod v Novo pisarijo in prva poglavja o Pismenosti predstavijo sodoben pogled na današnjo (informacijsko) družbo. Kot konzervativna ljubiteljica tiskane besede sem se prvič polemično soočila z veliko vlogo računalniških medijev in besede na zaslonu. Kakor avtor Nove pisarije sem se tudi sama začudila ob prvem srečanju z delovanjem Wikimedie, kjer je vsak dobronamernež povabljen k pisanju, dodajanju in popravljanju. A me je poslanstvo v duhu demokratičnosti in enakopravnosti (liberté, égalité, fraternité) povsem prepričalo v družbeni pomen, ki ga ima ta nezaklenjena zakladnica vednosti.

Predvsem pa me je branje vodilo h kritičnemu razmisleku o relativnosti pismenosti v različnih obdobjih človeškega razvoja ter k vprašanju, kaj je splošna pismenost v današnji družbi in v različnih socialnih okoljih na različnih koncih sveta.

Pismenost (Avtor)

Zanimiv uvod bralca opomni, da različna obdobja različno berejo. Že znanemu mi prelomu, ko je avtor svojo vlogo pri interpretciji izgubil, pa je sledil še en prelom v našo dobo, ko je v ospredju bralec, njegove želje in potrebe. Pisec knjige tudi tokrat ponovno pretehta in razvrednoti neko staro vrednoto (ali stereotip). Nasproti literaturi za bralca postavi literaturo za pisca, ki jo označi kot nepotrebno. Če je piščev namen le utrjevanje svojega imena med "velikimi avtorji", njegovo pisanje res ni smiselno in je brezpomensko za vse razen za piščevo samopodobo. Drugače je z deli, ki so napisana iz želje po eksperimentiranju z jezikom ali vsebino, ki prinaša zadovoljstvo piscu in bralcu, slednji bo namreč preko besedila vstopil v nek drugačen, prej neznan mu svet in odkril nove poti mišljenj. Vendar so taka v prvi vrsti leposlovna dela, Nova pisarija pa obravnava strokovno pisanje. Nadalje se ukvarja z vprašanjem, kdaj je neko delo objavljeno. Razlika med postavljenim in objavljenim je na spletu še kako pomembna. Vendar obstaja tudi v analogni obliki. Ali bo knjiga, izdana pri samozaložbi zaokrožila med bralci ali bo ostala le na domači knjižni polici avtorju v zadovoljstvo (da je izdal knjigo) je odvisno, kako zavzeto se bo avtor podal v promocijo in razširjanje svojega dela. Podobno kot na spletu, kajne? V podpoglavju Vaje v pisanju sem naletela na zbrane napotke za tipkanje besedil. Ker sem prvo tipkanje že oprravila in marsikaj odkrila tudi s poskušanjem, sem svoje znanje le obnovila. Kot rdeča nit se skozi poglavja še naprej ponavljajo prikazi demokratičnosti wikimedije. Ob koncu bi omenila še protislovje, ki pa sem ga morebiti le napačno razumela (morda namreč sploh ni protislovje). Če je wikipedija usmerjena k neprofitnemu širjenju informacij, je nekoliko nenavadno, da dovoljuje kopiranje, razširjanje itd. besedil za pridobitne namene. Morda bom odgovor na to vprašanje še našla, o Novi pisariji pa sem za ta teden zapisala dovolj.

NOVE IN NEZNANE BESEDE

gluha lozaneodzivno okolje (loza pomeni gozd)

direktorij (na spletu)

intenca nagnjenje

fetišizem slepo čaščenje

sublimen vzvišen, plemenit

množičenje delo pripadnika skupnosti za njeno dobro

izvedena dela narejena po nekem delu (poustvarjena); npr. film po romanu, fotografija kipa