Uporabnik:Hkastelic

Nova pisarija

Nove besede:

• diseminacija: razširjenje bolezenskih klic po telesu
• fantazma: antazmagorija: fantazme in halucinacije
• recenzija: prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
• embargo: prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• kanalizirati: usmeriti, urediti
• inercija: tanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
• renomirati: hvaliti, slaviti
• diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• srenja: ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
• impresum: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• bagatela: kar je malo vredno, malenkost
• vobče: sploh, nasploh
• atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih

Dva odstavka o prebranem:

Znanje je vse bolj prosto dostopno, za kar je seveda v veliki meri zaslužen internet. Stopnjo dostopnosti neke informacije označujemo z različnimi izrazi in licencami. Založbe, ki na knjige (in z njimi informacije) gledajo kot na blago, zato k dostopnosti ne pripomorejo, temveč jo zavirajo.

Pri nas obstajajo štirje repozitoriji (Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in Univerza v Ljubljani), ki so nekakšni digitalni arhivi diplom, magisterijev ipd.

Nove besede:

• kompetenten: nanašajoč se na kompetenco; pristojen, pooblaščen, ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican
• recenzent: kdor recenzira, ocenjevalec
• SICRIS: informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji
• diletant: kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
• samovolja: samovoljno dejanje ali ravnanje
• Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander von Humboldt: nemški naravoslovec in raziskovalec
• smoter: cilj
• pragmatičen: ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
• larpurlartizem: nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• nihilizem: nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
• uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev
• parcialen: delen, nepopoln
• maniheizem: nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega
• apoliničen: skladen, umerjen
• valenca: psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost
• revolt: upor, odpor
• renome: ugled, sloves
• lamentacija: tožba, tarnanje
• faktografija: naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja
• famulus: služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku

4.6 Navajanje

4.6.1 Čemu sploh citiramo

Citiranje je nujno in pripomore k prepričljivosti, tako se ustvari tudi krog, v katerega sodijo pisec, bralci in osebnosti, ki jih pisec citira. Ne samo to, s citiranjem avtor tudi pokaže svojo načitanost, hkrati pa pripomore k večji razumljivosti besedila. Predvsem to velja za besedila, ki uvajajo nova znanja.

Navajanje je najbolj značilno za strokovno pisanje, sicer se pojavlja tudi drugje, vendar manj formalno in v drugih oblikah.

Kljub prepričevanju, da gre za znanje samo, pa naziv "avtor" prinese s sabo precej ugleda, čeprav je danes lahko avtor skorajda že vsak. Na spletnih mestih, kot je Wikipedija, pa ima znanje dejansko prednost pred avtorstvom, saj je namen takih spletišč predvsem širjenje informacij. Take možnosti za objavljanje pa so v nasprotju s "teorijo genijev", saj je vedno bolj očitno, da so citirani avtorji imeli najprej srečo in da njihova spoznanja niso samo njihova, temveč stojijo na ramenih predhodnikov. Tako lahko zaključimo, da je za napredek na kateremkoli področju zaslužna množica oz. neimenovani posamezniki v njej.

Razmerje med kreativnim genijem in pasivno množico se danes spreminja. Zadeva je včasih delovala oz. še vedno deluje do neke mere, saj se je velika večina odrekla možnosti, da bi prevzela odgovornost in izstopila iz sence. Dokler je neki osamljeni talentirani posameznik deloval vsaj malo v prid skupnosti, so prenašali tudi njegovo manj koristno stran. Bolj produktivno bi bilo sicer graditi skupnost na podlagi dejanj celotne skupnosti, ne pa se osredotočiti le na eno figuro.

Take in podobne cilje ima velika večina ljudi v skupnosti, vendar pa se pojavijo težave, ko se taka kreativnost začne uresničevati.

V 80. letih 20. stoletja je bil storjen korak nazaj, saj je bil sprejet zakon, da bodo dela preminulih avtorjev prešla v javno last šele 70 let po avtorjevi smrti, kar je za 20 let več kot do tedaj.

Delež citiranja v akademskem pisanju naj bi bil 20 %, vendar tega pravzaprav nihče ne preverja. Meja med sprejemljivim in nesprejemljivim je nejasno zarisana, kljub temu pa lahko po krajšem razmisleku presodimo, kaj je preveč in kaj ne oz. mogoče celo, kaj je premalo.

Iz virov, ki so navedeni nepazljivo ali napačno, lahko sklepamo, da se avtor besedila ni lotil preveč natančno.

• pregnánten: jedrnat, zgoščen
• imponírati: vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

4.6.2 Prepisovanje

Plagiranje je uporaba tujega znanja kot lastnega brez navedka, od kod smo znanje prepisali. Tako početje je v vsakem primeru moralno sporno, ni pa nujno, da bodo temu sledile tudi pravne sankcije.

Stroge zahteve po sklicevanju na avtoritete so danes vedno manjše, za kar bi bilo napačno okriviti Wikipedijo. Ustvarjalci tega spletišča so namreč zelo hitri pri odkrivanju prepisovanja in se poslužujejo korenitih ukrepov, ko do česa takega pride.

Lenobno prepisovanje od drugih avtorjev je seveda ena oblika, obstaja pa še druga, pri kateri gre za načrtno prepisovanje, prevzemanje tem ipd. Taka dejanja je težko dokazati in tudi niso kazniva, seveda so zelo nekorektna.

Take obtožbe so pogoste ne samo v literarni vedi, temveč tudi na področju literarnega ustvarjanja, kjer nastajajo obtožbe, kot so kraja naslovov literarnih del, posnemanje sloga itd. Zopet je dokazljivost problematična, zato se obtožbe pojavijo bolj v obliki govoric.

• angažmá: nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju

4.6.3 Citatna industrija

4.6.3.1 Citatni indeksi

S pomočjo citiranosti se izoblikuje hierarhija v neki stroki, saj obstaja bibliografska podatkovna zbirka, tako imenovani Citation Index, ki vsebuje podatke o sklicevanju na predhodne objave. Brezplačno je na spletu na voljo zbirka Google Scholar. Merjenje seveda ni pogodu vsem, vendar bi bilo pametneje prizadevati si za izboljšavo samih meritev.

4.6.3.2 Faktor vpliva

Faktor vpliva je številka, ki nam pove, kakšen ugled uživa neka znanstvena revija. Najbolj znan način računanja tega faktorja je bibliografski servis Thomson Reuters. Žal so te meritve kulturno pristranske, ne razlikujejo med izvirnimi članki in recenzijami itd. Ker si revije prizadevajo doseči čim večji faktor, prihaja do raznoraznih spornih praks in manipulacij. Znanstvena skupnost se zato trudi, da bi se v te namene uporabljali manj sporni načini. Poleg faktorja vpliva veliko povedo tudi število ogledov oz. klikov, izposoj.

4.6.4 Citatni slogi

Obstaja ogromno citatnih slogov. Med najbolj uveljavljenimi so APA, MLA, AMA, čikaški in wikipedijski. Avtorji, ki delujejo na humanističnem področju, največkrat uporabljajo čikaški in MLA-slog. Prav vsak stil ima svoje dobre in slabe lastnosti, njihova največja pomanjkljivost pa je, da se strogo držijo pravil, čeprav bi bilo bolje kaj prilagoditi glede na razmere na trgu.

4.6.5 Tehnika citiranja

Citat oz. navedek je sestavljen iz navedenega besedila samega ter iz navedbe vira.

4.6.5.1 Opombe

Opombe so bile včasih namenjene navajanju literature. Ker čikaški slog navajanja, ki postaja vedno bolj popularen, zahteva kratke sklice v oklepajih in seznam referenc na koncu, so opombe vedno manj v uporabi. Včasih se navajanje s pomočjo opomb in s pomočjo seznama literature zdi smiselno.

Na Wikipediji imajo dobra gesla tako seznam opomb kot seznam referenc, ki se ponavadi ne prekrivata. V opombah so navedena tista dela, iz katerih je bilo kaj citirano ali povzeto, v referencah pa dela, ki sicer niso bila citirana, ampak so za področje pomembna.

4.6.5.2 Kratki sklici

Kratki sklici izgledajo takole:

Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

V praksi se pika v končnem oklepaju izpušča.

4.6.5.3 Označevanje navedkov

Navedke označujemo z narekovaji, z odstavkom ali drugačnim črkovnim rezom ali z izpuščanjem iz navedkov in vrivanjem svojega teksta vanje.

4.6.5.4 Od kod vse citiramo

Citiramo iz najrazličnejših virov, sklicujemo pa se na besedila, slike, tabele, rokopise.

4.6.5.5 Viri in literatura

Ločeno navajanje virov nima smisla, saj je lažje iskati po poenotenem seznamu. Sam seznam referenc nam tudi pomaga razumeti avtorjevo referenčno obzorje.

Ko so seznami dolgi, je delitev na vire in literaturo dobra poteza. Kaj bomo uvrstili med vire? Gradiva, ki so predmet raziskave. Med literaturo pa bodo navedeni teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo.

Citiranje iz druge roke je sprejemljivo le, ko nam je vir nedostopen. Izgleda naj takole:

kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)

4.6.5.6 Zaslon in papir

Trenutno prevladuje pisanje na zaslon, vendar pričakujemo, da bo besedilo natisnjeno. To pa se bo kmalu spremenilo. Strokovne revije so vedno bolj usmerjene v spletne objave, naročnin na fizične izvode je vedno manj. Ker pa so storitve tiskanja vedno cenejše, prehod ni tako samoumeven.

Razlika med spletno stranjo in stranjo knjige je ogromna. Spletna stran lahko shranjuje veliko več informacij, stran v knjigi pa je zelo omejena. Paginiranje na spletu ni več potrebno, tudi pri daljših spletnih straneh ne, saj obstaja ukaz išči, s katerim lahko v sekundi poiščemo karkoli. Poleg tega pa je velika prednost besedil na spletu tudi možnost, da v besedilo vstavimo neposredne povezave.

4.6.6 Zgledi

Najbolj zanesljiv vir informacij je Cobiss, vendar moramo paziti na določena ločila, ki imajo v Cobissu funkcijo separatorjev. Prav tako se ne držimo strogo zapisov tam (npr. podnaslov zapisan z malo začetnico). Tudi pripis, ki govori o tem, za kakšno vrsto vira gre, ni nujen, razen če iz samega zapisa to ni razvidno.

• kolofón: tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

4.6.6.1 Knjiga

• koda DOI: Digital object identifier, an international standard for document identification

4.6.6.3 Poglavje

Poglavje iz knjige citiramo zgolj, ko je avtorjev knjige več.

4.6.6.8 Enciklopedijsko geslo

Spada med vire brez urejenih metapodatkov. Nesmiselno je citirati škrbine. Sklicevanje znotraj Wikipedije je zelo preprosto, za sklicevanje izven tega spletišča pa nam Wikipedija sama že ponuja kar nekaj možnosti. Avtorja ne navajamo, obvezni so le naslov gesla, naslov spletišča ter datum. Navajanje URL-jev nima smisla.

4.6.6.16 Zemljevid

Nekoč so bili zemljevidi avtorsko delo, danes pa nastajajo v okviru inštitucij, zato navajanje avtorja ni potrebno.

4.6.6.17 Fotografije

V tem primeru vire navajamo pod sliko.

4.6.6.19 Glasbeno delo

Naslove glasbene klasike slovenimo.

4.6.6.20 Radijska, televizijska oddaja in film

V odjavnih špicah je navedenih ogromno podatkov. Izberemo tiste, ki so primerljivi z drugimi viri.

4.6.6.21 Napake pri citiranju

Sklicevanje ni nujno, ko gre za javno dostopne podatke. Navajanje dolgih URL-jev je odveč.

4.6.6.22 Navajanje na Wikipediji

Na Wikipediji se na druge članke sklicujemo s pomočjo povezav. Nima enega stila navajanja, trudi pa se, da so vsi viri znotraj enega članka navedeni v istem stilu.

5 Žanri

Stroka: posamezna znanstvena disciplina. Strokovno: kar ne dosega visokih standardov znanstvenega.

• elaborat: izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
• ekspertiza: izvedensko mnenje, poročilo

5.1 Šolsko pisanje

Sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat). Primarni namen takega pisanje je izpolnjevanje šolskih obveznosti. Šolsko pisanje se v strokovno oz. znanstveno spremeni, ko začne predmet določati kompozicijo razprave.

5.2 Popravljanje

Lektoriranje: popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno. Korigiranje: odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje.

5.4 Literarna kritika

Lit. kritika se navezuje na lit. delo, ima status publicističnega besedila. Najdemo jo v rubrikah dnevnega tiska ter v literarnih in kulturnih revijah. Strokovna kritika se navezuje na strokovno ali znanstveno delo. Ima status strokovnega besedila, lahko celo znanstvenega. Objavljena je večinoma v strokovnih revijah.

5.5 Enciklopedični članek

Je jedrnat oz. koncizen. Za Wikipedijo veljajo naslednja načela: soglasnost, sodelovanje, strpnost in vrednostna nevtralnost.

• konciznost: jasnost, natančna izoblikovanost

5.5.1 Biografski članek

Literarnovedna gesla vključujejo literarne avtorje, urednike, založnike itd. Primarni cilj spletnih enciklopedij je popis osebnosti, ki so bile že popisane v tiskanih enciklopedijah. Nato je potrebno vključiti še mlajše in tudi marginalne osebnosti.

Za vpis v enciklopedijo najprej pridejo na vrsto osebe, ki se pogosto pojavljajo tudi v drugih člankih.

5.5.2 Članek o knjigi

Katere knjige pridejo v poštev? Knjige poznanih avtorjev. Romani je projekt popisa knjig na Wikipediji. Od kod jemljemo informacije za članek? Cobiss, dLib, natisnjene literarne zgodovine, literarnozgodovinske in literarnokritične monografije, zbirke diplomskih nalog, druga gesla na Wikipediji.

5.6 Učbenik

Specifike: dialoškost, interaktivnost, povzemanje, ponavljanje, poenostavljanje, didaktično ustrezna redukcija gradiva, privlačna tipografija, skupinsko avtorstvo, povezovanje v serije. Izdajanje učbenikov je lukrativen del založništva.

5.7 Strokovni blog

Beseda blog pomeni spletni dnevnik. Najbolj znana blogerska orodja so WordPress, Googlov Blogger in Siolov Blogos. Od pojava blogov se na spletu objavlja več, vedno manj je formaliziranih objav in status "publicirani avtor" se demitizira. Velika prednost blogov je njihova ažurnost.

5.8 Spletni forum

Kaj se objavlja na spletnih forumih? Strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti, komentarji itd.

Slavistična revija

Prvi vtisi

Na prvi pogled revija pravzaprav ne izgleda kot revija, vsaj ne kot revije, ki sem jih doslej videvala na policah v trgovini. Všeč mi je format revije in da je na otip bolj kot kakšna knjiga. Zagotovo izgleda manj dolgočasno, kot sem pričakovala.

Revijo sem prelistala in preletela odseke, ki so me zanimali, trudila sem se tudi s hrvaščino, saj me je prav tisti prispevek precej pritegnil. Govori namreč o učinkih in posledicah, ki jih imajo novi mediji na način pisanja mladih. Članki so se mi zdeli zelo raznovrstni in prav zagotovo bi veliko število ljudi (tudi tisti, ki jih jezik in literarne vede sicer morda ne zanimajo tako podrobno) lahko našel vsaj odstavek ali vrstico z zanimivimi in relevantnimi informacijami.

Članek iz Slavistične revije

Izbrala sem si članek z naslovom Odkritje Linhartovega prevoda italijanskega opernega besedila La Frascatana (1728).

Operni libreto je pomemben vir za raziskovalce iz mnogih področjih, saj odkriva mnogo informacij o tistem času, sploh pa je pomemben, ker je ohranjenih le malo knjižic z besedili glasbenih del iz 18. stoletja. V nemškem prostoru je število takih knjižic raslo z vedno večjo popularnostjo oper. Opera iz naslova članka je bila v Ljubljani prvič izvedena leta 1782. Domneva se, da je bila uprizorjena v nemščini.

Obstajata dva nemška prevoda opernega besedila, ki se oba nahajata v Avstrijski narodni knjižnici. Med seboj se precej razlikujeta in zatorej gre za dva različna prevoda. Do sedaj se je domnevalo, da je prevajalec obeh J. F. Schmid, vendar je vse več indicev kazalo, da je eden od prevodov delo Antona Tomaža Linharta.

Njegova verzija ima svoje posebnosti, med najbolj očitnimi pa je slovenski prevod, ki ga je Linhart dodal za nemškim prevodom speva Amor non so che sia. Te vrstice so pravzaprav zelo velik korak k uvajanju slovenskega jezika v javnosti.

Vtis o vprašalniku o uporabi IKT v razredu

Anketo sem izpolnila v petih ali šestih minutah. Vprašanja in trditve so se mi zdele smiselne in na mestu, vendar se mi je v nekaterih trenutkih zazdelo, da jih je povsem preveč in so si bila podobna (redko, ampak se je zgodilo).

31. avgust

Wikipedija mi ponuja ogromen seznam dogodkov, ki naj bi se vsi pripetili na moj rojstni dan, torej 31. avgusta. Izpostavila bom le take, ki so kakorkoli povezani z literaturo, mogoče pa tudi kaj kar tako, ker je pač vzbudilo mojo pozornost.

• Leta 1314 je norveški kralj Haakon V. premaknil prestolnico iz Bergna v Oslo.
• Leta 1888 je zloglasni Jack Razparač umoril svojo prvo žrtev Mary Ann Nichols.
• Leta 1927 je bila ustanovljena protifašistična organizacija TIGR.

Rojstva:

• Leta 1775 se je v Londonu rodila britanska pesnica Agnes Bulmer.
• Leta 1811 se je rodil francoski pisatelj Pierre Jules Théophile Gautier.
• Leta 1885 se je rodil ameriški pisatelj Edwin DuBose Heyward.
• Leta 1890 se je rodil estonski pisatelj August Alle.
• Leta 1908 se je rodil ameriški pisatelj William Saroyan.
• Leta 1919 se je rodila indijska pesnica in pisateljica Amrita Pritam.
• Leta 1936 se je rodil ruski pisatelj Vladimir Orlov.
• Leta 1953 se je rodil madžarski pisatelj György Károly.

Smrti:

• Leta 1287 je umrl nemški pesnik Konrad von Würzburg.
• Leta 1589 je umrl slovenski protestantski biblicist, pisec in prevajalec Jurij Dalmatin.
• Leta 1867 je umrl francoski pesnik Charles Baudelaire.
• Leta 1967 je umrl ruski pisatelj in novinar Ilja Grigorjevič Erenburg.
• Leta 1997 je umrla princesa Diana.

Objave na SlovLit 31. avgusta 2016

Prva objava je pravzaprav vabilo. Slavistično društvo Posavje je v sklopu Toporišičevega leta pripravilo jezikoslovno učno pot Korenine jezika, ki gre po sledeh velikih posavskih jezikoslovcev (Bohorič, Dalmatin, Valvasor, Pleteršnik in Toporišič).

Druga objava pa razlaga povezavo med besedama domovina in kmetija. Domovina je namreč narečno poimenovanje za kmetijo. V drugih narečjih kmetiji rečejo tudi gazdija, pavrnija, havženga, maseljc, kimetija in grunt. Na koncu je še povezava do pogovora z izr. prof. dr. Jožico Škofic, urednico Slovenskega lingvističnega atlasa, čigar druga knjiga se posveti ravno besedju iz tematskega sklopa kmetije.

Literarnovedni dogodek

25. novembra se je v spomin dr. Toneta Pretnarja odvilo mednarodno strokovno srečanje, ki ga je gostila Knjižnica dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. Na srečanju so sodelovali njegovi nekdanji sodelavci, študentje, prejemniki Pretnarjeve nagrade in prijatelji. Predstavljena je bila tudi tematska številka revije Jezik in slovstvo, posvečena Pretnarju.