Tudi sama je verjela v vrednost malenkosti. Recimo prve jutranje kave, ki jo je obvezno spila iz skodelice posebnega porcelana; sončne svetlobe, ko sije skozi reže polken v spalnici in riše sence po tleh; poletnega branja, ki ga pretrga občasen dremež; izraza v očeh otrok, ko pripovedujejo o nečem, kar so se pravkar naučili. Velike stvari so sestavljene iz malenkosti, seveda, pa še kako. (Prebujenje gospodične Prim)

Domače naloge

Prva domača naloga

Gospa Otilija, dLib

Druga domača naloga

SREČANJE S SODOBNOSTJO

Na predavanju sem v roke prvič dobila revijo Sodobnost. Zanjo sem tudi prvič slišala. Čeprav nam je profesor rekel, da nam revije ni treba prebrati in da jo lahko le prelistamo, sem se sama pri sebi odločila, da bom vsaj poskusila. Bom kar takoj priznala, da se to ni zgodilo. Že uvodnik je bil precej dolg in zahteven, zato me je branje celotne revije minilo kar na začetku. Odločila sem se, da bom prebrala le en članek, ki me bo najbolj pritegnil. To je bil članek Pierra Bayarda z naslovom Kako govoriti o knjigah, za katere ste slišali. Všeč mi je bila vsebina, veliko je namreč govoril o knjigi Umberta Eca Ime rože. V nadaljevanju revije sem lahko videla še nekaj člankov, intervju in poezijo. Zdi se mi, da ima ta revija nekaj za vsakega, ki ga književnost in kultura zanimata. Najbrž branje te revije pri meni ne bo postala stalnica. Od zdaj naprej pa vem, da sploh obstaja in mogoče bom kdaj iz čiste radovednosti ali pa spet iz študijskih dolžnosti pokukala v najnovejšo številko.

Tretja domača naloga

SLAVISTIČNA REVIJA

Stroga rdeča barva. Resen naslov. Avtorji, ki obvladajo svoje področje. Razprave, poročila, ocene in zapiski. Jezikoslovne teme. Literarne teme. Dolgi članki.

Vse to je slavistična revija, ki v meni vzbuja še večjo željo po znanju in poznavanju tega področja. Ob listanju revije sem se spraševala, kdaj bom prišla do točke, ko bom članke brala z lahkoto in popolnim razumevanjem. Sploh kdo to kdaj resnično doseže?

Četrta domača naloga

SEPARAT

Priznam, pri uri sem prvič slišala za besedo separat in za njen pomen. S tem se nisem še nikoli srečala, pa čeprav se mi zdi, da veliko berem. Vse je enkrat prvič. Sama sem prelistala separat Franca Zadravca z naslovom Slovenska ekspresionistična literatura. Presenetila me je dolžina članka in avtorjeva poglobljenost v stvar. Sicer pa se mi njegovo pisanje ni zdelo preveč težko, kar mu bom štela v dobro.

Peta domača naloga

SlovLit na moj rojstni dan

Na SlovLitu se je 22.novembra vabilo na predstavitev zbornika Ivan Rudolf, ki ga je takrat izdal Muzej novejše zgodovine Slovenije. Prav tako se je naročnike obvestilo o novem prostem delovnem mestu kot vodja Centra za kognitivne znanosti jezika. Na tisti dan je prof. Miran Hladnik ponudil, da pošlje pdf knjige Knjiga o ruskih srednjeveških rokopisih na brezovem lubju tistemu, ki bi bil pripravljen napisati recenzijo. Na forumu je bilo objavljeno še kazalo Klinarjevega zbornika.

Nova pisarija - moji zapiski

Uvod

PISMENOST: včasih je pomenila slovnico, danes pa je to znanje branja in pisanja ali celo znanje, poznavanje česa sploh

Povezava naslova s Prešernom: satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija (Kranjska čbelica, 1831), kasneje izide v Poezijah (1847) z naslovom Nova pisarija v razdelku Različne poezije. Biti pismen = obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo

Uvedba obveznega šolanja povzroči izgubo statusa redkih posameznikov, ki so bili pismeni – pismenost se razširi
Pismenost določa prag civiliziranosti
Dvojna sposobnost: sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij TER sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja

»Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.«

»Človek je zadovoljen, kadar smiselno, to je ustvarjalno, dela.«

Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti

Pismenost

Informacijska družba

Ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo

Skrb za tiskano knjigo?

Wikiji

Lahka dostopnost,
Pojavili so se leta 2001
Wikipedija, wikivir, wikiknjige, wikiverza, wikislovar …
Kdorkoli lahko sodeluje
Kvaliteta in kvantiteta člankov pomenita tudi sposobnost preživetja določenega jezika

Več jezikov na svetu = več kulturnih izbir, večja možnost za preživetje v svetu

Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002
Članki na Wikipediji imajo licenco creative commons (licenca ustvarjalnega ljudstva)
Na vrhu vsake strani so 4 zavihki: Članek, Pogovor, Uredi, Zgodovina
Ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij
Pisci si prizadevajo za nevtralno stališče
"Ljudski muzej znanja"

POSEBNOSTI WIKIPEDIJE:

Ni zaposlenih
Vsakdo lahko prispeva, ne gre se za zaščito avtorskih pravic
Sodelovanje namesto tekmovalnosti
Mednarodno primerljive objave

Prepričanje, da je človek naravno dobronameren, da želi izboljšati kakovost življenja in skupnosti.

Wikiji in šola

Wikipedijina spletišča so močno pedagoško orodje.

Vstop v svet realne strokovne komunikacije pomeni soočenje z realnim svetom
Wikiverza kot vrsta spletne učilnice
Vandalizma je dokaj malo, če je, ga lahko takoj zasledimo in popravimo

Avtor

Literarni zgodovinarji so bili do nastopa interpretacijske šole usmerjeni k avtorju (od tod avtorske biografije)
Po 60.letih 20.stoletja, so se literarni zgodovinarji usmerili k besedilu (avtonomnost umetniškega besedila)
80.leta: pozornost se usmeri k bralcu

Meje med fazami niso ostre. Še vedno izhajajo dela vseh treh tipov.

Motivacija za pisanje

Zakaj pisati?

Predmet, ki je vreden ubeseditve
Zase oz. za katero od socialnih skupin
Zanimanje za témo sámo

Etična problematičnost je v avtorjevem napuhu. Neetično je:

Kadar svoje delo ne ponudimo v pregled drugim
Kadar objavimo članek na podlagi gradiva, ki ga je zbral nekdo drug
Kadar hlastamo po znanstvenem prestižu

LEPOSLOVJE: večji poudarek je na načinu, kako je nekaj sporočeno Socialni ideal: družba kreativnih posameznikov, ki kreativnost izražajo tudi s pisanjem

Pismeni smo lahko na štirih področjih (v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika):

Za vsakdanje sporazumevanje
Za leposlovno
Za strokovno in znanstveno
Za publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika

...o jeziku znanstvenih objav

Kadar pišemo za globalno javnost, pišemo v angleščini
Če pišemo za domače ljudi, pišemo v slovenščini
Povzetki v tujih jezikih so v slovenističnih revijah že od nekdaj
Zadnja desetletja prihaja do dvojezičnih številk slovenističnih revij
Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju

Izbira teme

Število izbirnih možnosti kaže na razvitost sistema. Živimo v svetu, v katerem število možnih izbir raste.

Občutek, da so številne izbire le navidezne in vzbujajo lažne občutke
Odločitve tipa ali-ali, ki motijo naš užitek v izbiranju
Prava izbira je tista, ki nam pomaga preživeti, druge le ogrožajo naš obstoj
Naklonjenost neki temi je lahko naše izhodišče, lahko pa se ljubezen rodi tekom procesa raziskovanja
Dobra je odprtost za teme o katerih na začetku ne vemo nič

Vaje v pisanju

Pisanje=veščina, spretnost, ki se jo moramo naučiti

Pretipkavamo besedila, ki pripadajo nacionalni literarni preteklosti
Wikivir (2006), skladišče slovenske literarne klasike v javnosti
Napotki za upravljanje tega spletnega medija

Usoda avtorstva

Avtorji imajo svojo zakonodajo. Združujejo se v Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo…

Včasih je biti avtor pomenilo: pripadati ustvarjalni eliti, imeli so družbeni ugled, odgovornost za obnašanje vse skupnosti.

Soavtorstvo

…pisci, ki so odprti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja

Wikipedija: soavtorji kot souredniki (ne kritika temveč sodelovanje)

Sodelovanje: prispevanje k skupni dobrobiti

Objavljanje

Danes je objavljanje dokaj lahko
Najlažje je objavljanje na spletu
Postaviti besedilo: naložiti besedilo na kak strežnik/spletno mesto
Namen: da besedilo najde in ga prebere čim več ljudi
Več kot je hiperpovezav v besedilu, lažje je priti do njega
Razlika med postavljenim in objavljenim besedilom!

Množični um ali pametna množica

Izmenjava množične vednosti: deluje proti hierarhiji, je brez kontrole, egalitaristična, samokreativna, se promovira sama.

Sv. Avguštin: znanje naj bo za razliko od materialnih dobrin zastonj

Na Wikipediji iskanje prepustimo algoritmom iskalnika

Jaron Lanier: kritika Wikpedije – žal marsikaj iz njegove kritike drži

MNOŽICA kot socialna kategorija se pojavi v 18. In 19.stoletju.

Nevarnost množic in masovnosti
Pozitivna konotacija v sodobni socialni teoriji

Avtorske licence

Pisanje ==> besedilo

Jezikoslovje: besedilo je oblika jezikovne komunikacije

Literarna veda: Besedilo je nekaj berljivega

Pravo: Besedilo je intelektualna lastnina

Creative commons

sl.: »ustvarjalna gmajna«

Avtorska licenca je licenca, ki izhaja iz svobodne kulture.

Vrste licenc:

Priznanje avtorstva (BY)
Deljenje pod istimi pogoji (SA)
Nekomercialno (NC)
Brez predelav (ND)

Licence so spremenljive.

Copyright

sl.: Avtorska zakonodaja (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah)

Ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabami (nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, …)

Troje neustreznih konceptov:

1. Preveč poudarja tvorca proizvodov (avtorstvo)

2. Ni kompatibilna z informacijsko družbo

3. Proizvode obravnava kot lastnino namesto javno dobrino

Zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let. Anonimna dela postanejo javna last 70 let po objavi.

Lastnik avtorskih pravic je avtor, razen v primeru, ko jih proda ali odstopi.

Problem v avtorskem pravu so dela kot npr. film po romanu, elektronska verzija knjige, skrajšana verzija romana, prevod.

Bralec

Kvaliteta neke skupnosti je odvisna od izobrazbe njenih članov.

Zastonj učbeniki: prvi indikator ozaveščenosti države pri izboljšanju življenja svojih državljanov.

Manj samoumeven je prost dostop do znanja izven šole
Internet: razširil je prostor svobodnega pretoka informacij (lahka dostopnost in neplačljivost)
Naša država ni začela s tem, temveč tuje korporacije
Strahovi zaradi globalne zastonjskosti temeljijo na prepričanju, da je človek človeku volk

Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja: vera, vojska, trgovina, uradovanje, industrija (vse se pojavljajo v zvezi z besedo skrivnost).

Prosta/odprta dostopnost (OA open access): širjenje znanstvenih informacij

Prosta vsebina: lahko jo poljubno spreminjamo

Prosti dostop: ne dovoljuje poseganja v vsebino

Odprti podatki, dostop, vsebina, znanje, izobraževanje…

Zlati dostop (gold access): omogoči ga založnik

Zeleni dostop (green access): omogoči ga avtor sam s samoarhiviranjem objav

Založbe

Znanje bi morali obravnavati kot javno dobro in ne kot privatno lastnino. Tega se založbe ne zavedajo. Knjige obravnavajo kot tržno blago, ovirajo prehod objavljenih informacij na splet. Agresivno nastopajo proti knjižnicam, češ da uničujejo slovenski knjižni trg.

Predatorske založbe: v prizadevanju za zaslužek kršijo osnovna pravila akademskega obnašanja z objavo slabo recenziranih člankov, z navajanjem lažnih informacij…

Repozitoriji

Preko številk o citiranosti našega dela, dobimo najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja. Pomembne so tudi številke o branosti objave. Meriti se da vsak obisk spletne strani.

Prosta dostopnost: večja branost, večji vpliv ==> koristno!

Glavni namen repozitorijev za zdaj: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.

Forum SlovLit: odprtega značaja, skrbi za dnevno strokovno komunikacijo, objave so prispevane zastonj.

Varovanje zasebnosti

Slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov.

Poleg splošnega javnega obstaja še posebno ali strokovno javno (specialne publikacije, strokovne inštitucije, društva, forumi…). Problem zakona o varovanju zasebnosti.

Kredibilnost

Danes je za objavljanje manj ovir, kot jih je bilo v preteklosti.

Avtor: lahko mu zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, z njim se ni nujno strinjati, njegov status lahko preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletni strani Sicris. Včasih smo neupravičeno manj zaupljivi do mlajših avtorjev.

Aktivizem

Socialni koncept. Splošni pomen: Kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju. Z razvojem civilne družbe se aktivizem krepi in prenaša tudi na znanost in njene inštitucije.

Biti kritičen = biti nezaupljiv (pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekova)

Avtorstvo

Povezanost avtorja z inštitucijo: ta podeljuje legitimeto njegovim objavam.
Samozaložbe: avtorji se zanje odločijo, kadar jih ne sprejme nobena od »uglednih založb«.
Starost dokumenta ima dobre in slabe strani.

Strokovno recenziranje

Angl. peer reviewing

Utečen postopek v znanosti, ki selekcionira kredibilne informacije od nekredibilnih. Pregledovalci so strokovnjaki, ki jim je bila priznana kompetenca na področju recenziranja. Ti lahko delo sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem. S tem naj bi se preprečevalo objavljanje nepreverjenih del. Zaradi pristranskosti recenziranja, se uveljavlja tudi javno recenziranje.

Pravopis

Dvom v kredibilnost informacije? Kadar se pisec ne zna dobro izražati, ne pozna pravopisa…

Ločila

Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Stičnost in nestičnost!

Wikiji: orodjarna ločil (v zgornji menijski vrstici, pod oknom za urejanje)

Izpuščanje zaimka le-ta
Uporaba dolgega pomišljaja je redka (za členitev dolgih odstavkov)
Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih
Dvopičje je levostično ločilo (Cobiss!)
Tripičje/tropičje se upošteva kot alternativa vezniku itd.
Pred tropičjem ni vejice, prav tako je to nestično ločilo
Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi

Velike začetnice

Naslovi kolon ali vrstic v tabelah? Priporočena je velika začetnica.

Celice znotraj tabele – mala začetnica (razen pri celih stavkih ali imenih).

Alineje – velika začetnica samo na začetku.