Uporabnik:ElizabetaKranjec

Domače naloge

11. domača naloga

SlovLit

Odločila sem se, da poročam o vsebini obvestila z SlovLita, objavljenega 22. 5. 2002. Pritegnil me je naslov (Kam pa kam Kekec). Avtor je predstavil predloge za slavistično planinsko popotovanje "po Kekčevih sledeh". Možnosti so bile: A - Rombon, B - Pot saškega kralja in Viš, C - Mangart, D - Mišeljski vrh, E - Skuta, Kokrsko sedlo.

Vir: Kam pa kam Kekec SlovLit 22. maj 2002

10. domača naloga

Fotografija

Dodala sem fotografijo cerkve Marije Vnebovzete v Smolenji vasi pri Novem mestu.

9. domača naloga

Register kulturne dediščine

V Registru kulturne dediščine sem najbližje svojemu kraju našla arheološko najdišče:

Smolenja vas - Rimskodobni grob

EŠD: 22373

Sinonimi imena enote: Ceruce

Zvrst: arheološka najdišča

Podzvrst: kopenska najdišča

Gesla: obloženi grob, žgani pokop

Opis: Po gradbenih delih sta bila v zasutju jarka najdena zvit železen meč-gladius in sulična ost. Gre za grobni najdbi, grob pa je verjetno imel kamnito konstrukcijo, sestavljeno iz plošč. Najdba kaže na obstoj pozno latenskega/zgodnje rimskega grob

Datacija: zgodnja rimska doba

Opis lokacije: Rimskodobni grob je ležal na slemenu med Smolenjo vasjo in zaselkom Cerovci (Ceruce).

Področja: arheologija

Naselje: SMOLENJA VAS, občina:NOVO MESTO

Varstvo: dediščina

8. domača naloga

Popravki

Urejala sem geslo Grof in našla naslednje napake: pridevnik vejica pridevnik zaimek zaimek.

7. domača naloga

Literarni spomenik v bližini mojega kraja

Kette, Dragotin (spominska plošča in drevored)

Tip spomenika: Spominska plošča in drevored

Besedilo na spomeniku: V tej hiši je leta 1897 in 1898 živel in ustvarjal svoja največja dela Dragotin Kette, slovenski pesnik

Lokacija: Kettejev drevored 7, 8000 Novo mesto

V bližini Novega mesta sem našla tudi nekaj dogajališč zgodovinskih romanov, eden izmed njih je roman Izobčenec, ki ga je napisala Ilka Vašte. Dogaja se na Malem Slatniku, Ratežu in v Velikih Brusnicah. Podnaslov romana je Roman o Janezu Trdini. Prvič je bil natisnjen leta 1960.

6. domača naloga

Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Iz seznama slovenskih literarnih zgodovinarjev sem izbrala Franceta Koblarja, slovenskega literarnega zgodovinarja, gledališkega kritika, urednika in prevajalca. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nato pa je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine. Doktorski naslov je dosegel leta 1941 z disertacijo o Ketteju. Deloval je kot književni kritik, esejist in gimanzijski profesor. V letih 1910 in 1911 je v reviji Dom in svet sodeloval s svojimi pesmimi pod psevdonimom Ksaver, 1911–25 je bil skupaj s Francetom Steletom urednik te revije, 1933-37 pa njen glavni urednik. V letih 1937-45 je bil predsednik Društva slovenskih književnikov. Poučeval je zgodovino dramatike na novoustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost, bil pa je tudi izvoljen za rednega člana SAZU. Od leta 1950 bil častni član Slavističnega društva v Ljubljani; je dvakratni prejemnik Prešernove nagrade, in sicer za delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike ter za življenjsko delo na področju literarne umetnosti.

5. domača naloga

Obnova članka iz Slavistične revije

Članek objavljen v Slavistični reviji leta 2020, 4. številka
Avtor članka: Andrej Zavrl
Govori o Prešernovem bivanju in šolanju v Ribnici (1810-1812), o različnih ugibanjih, kaj se je v tem obdobju dogajalo.
France Prešeren je bil leta 1810 vpisan v ribniško šolo, kjer je doživel travmo, ki ga je spremljala celo življenje. Zgodovinarji si pri tem sicer niso enotni, nastalo je več teorij.

4. domača naloga

Slavistična revija

Slavistična revija ima podnalov Časopis za jezikoslovje in literarne vede (Journal for Linguistics and Literary Studies), izdaja pa jo Slavistično društvo Slovenije. Izhajati je začela leta 1948 ter izide štirikrat letno. Ukvarja se z slavističnimi jezikoslovnimi in literarnimi temami. Glavni urednik je Miran Hladnik, pred njim pa so revijo urejali Anton Ocvirk, Tine Logar, Jože Toporišič in drugi. V reviji so poleg člankov v slovenščini objavljeni tudi članki v ostalih slovanskih jezikih.

3. domača naloga

Pospravljalci sveta

Dandanes lahko veliko informacij najdemo na spletu. Wikipedija je velik in pomemben spletni vir, dostopna je v kar 286 jezikih.
Na Wikipediji se lahko meri preživitvena sposobnost jezika
Slovenščina spada med velike jezike, med 3% največjih jezikov sveta
Z Wikipedijo je olajšan dostop do informacij (brezplačna uporaba ...)
Ker lahko sodeluje več avtorjev so članki posledično boljši

2. domača naloga

Utopija

Pojem »utopija« je uvedel Thomas More z delom Utopija leta 1516. V delu je družbo opisal kot komunalno družbo, ki je racionalno organizirana. Družba bi svoj čas posvečala branju in umetnosti, živela v miru in pravičnosti. To delo je kritika do takratnih režimov v Evropi.

Utopija je ideja o idealizirani civilizaciji, ki je imaginarna in neuresničljiva. Zaradi idealizma nudi podlago za ustvarjanje etičnih sistemov v življenju in to je razlog, da se je razširila tudi na druga področja. Najprej moramo v realnem svetu urediti stvari, da si lahko privoščimo zidanje gradov v oblakih.

1. domača naloga

Ivan Podržaj:

V sveti noči ...

(Iz romana »Črne noči«.)

Prijatelj,

po krivici si me obžaloval, ko sem preživljal — črne noči! Ni me sram priznati, da sem bil egoist, toda sentimentalist gotovo nisem bil. Preveč življenja je bilo v meni, da bi umiral kot rezervist na ljubo mladi, čeprav lepi in dobri ženski — nevesti drugega ... Bila je navadna zmota človeškega srca. Zato ostanejo Tvoja prijateljska zbadanja o mojih »Belih nočeh« neopravičena. Sicer pa mi je iz srca žal, da nimam one čiste platonične fantazije, ki jo je ustvaril naš veliki Fj. M. Dostojevski heroju svoje Nastenke ... (Iz predgovora)

— — —

Prišel sem, kakor je želela.

Želela?... Ne, to ni bila več želja — ampak ukaz, ki sem mu sledil kot suženj, navajen težkih verig ...

Vsako noč sem sklenil, da ne grem nikdar več k njej, da se še ne ozrem več za njo — ko pa je prišla ura, ki mi jo je določila, sem hitel v strahu, da ne zamudim niti sekunde ... Ob tej uri sem pozabil na vse trdne sklepe, na vse te težke noči. Pozabil celo na noč, ko mi je jasno in brez ovinkov izpovedala, da ji je vsaka noč, ki jo loči od njega, neskončna večnost ...

Kakor brez volje in brez cilja sem hitel vsak večer k njej, ki me je pričakovala, ker je vedela, da sem odvisen od njene milosti. Vedela je, da mislim samo na njo, da so vse moje odločne besede le plod dvoma v njeno ljubezen ... Da, brez cilja sem bil, ker so bile moje najlepše misli le pri njej, ki se je veselila moje sužnosti kot ženska in kot — tujka ...

— Saj sem vedela, da pridete tudi nocoj!

Njene oči s o se svetile zelenkasto-rdeče, na njenem obrazu pa je odsevalo zadoščenje lepe Ženske, ki uživa v hrepenenju po ljubezni vseh, ki se zapletajo v njene mreže.

— Mar niste želeli?

— Toda rekli ste, da odpotujete in da se ne vrnete kmalu!

— Sem se premislil ... Prazniki so za me vedno nekaj dolgočasnega. Kakor človek brez dela ...

— Kakor roman brez ljubezni!

— Ravno tako.

— Ali kakor vi brez — mene!

Prekrižala je roki pod vratom in me pogledala tako očarljivo, da ne bi mogel lagati niti njej na ljubo ...

— Pavla, mogoče imate prav ...

— Mogoče? ... Rada bi vas videla, ko ste sami ... takole po polnoči, ko zaklenem za vami vrata ... ali ko stojite celo večnost pred mojo sliko ...

— Tako hudo pa vendar še ni, Pavla!

— Nikar ne mislite, da vam verjamem. Še dolgo ne! Da bi igrali pred menoj komedijanta, ste preveč resni ...

— Tudi, če bi bil komedijant po poklicu, ne bi igral pred vami komedije. Zakaj neki? ... Sicer je pa za kulisami komedije večkrat zelo tragično ...

— Življenje za kulisami me ne zanima. Ljubim junake na odru, fanatike ljubezni, močne in lepe ... take, ki jih ne srečam ob vsakem koraku — na javni cesti pa sploh ne ...

— Domišljija ni ljubezen!

Govoril sem brez pomisleka in brez poudarka.

— Torej si domišljate ljubezen?

— To ni logika, toda ni izključeno, da se varam.

— Končno mi boste še očitali, da sem vas varala tudi jaz! Po vašem bi bilo to najbrž logično.

— Pavla, pustiva logiko! Ni za naju!

— In kulise tudi ne!

— Igrala bova brez logike in brez kulis ... Dokler ne pade zastor, ne bo vedelo občinstvo, ali je bila komedija ali tragedija ...

— In midva tudi ne! Ali ni to umetnost?

— In šepetalec?

Razumela me je ... Njene ognjene oči so se zaiskrile kakor žerjavica, če pade na njo snop slame. Trenutek — in vse je v ognju ... Bedak bi bil, kdor bi hotel rešiti slamo iz plamenov ...

Pokrila je oči z rokama ter se smejala. V njenem smehu je bilo roganje zavrženih angeljev, ki zasmehujejo celo svojega ustvaritelja.

Kadar se je tako smejala, se je vzbujalo v mojem srcu vedno nekaj, kar je bilo podobno preziranju in maščevanju. Nekaj, kar me je mučilo vse noči, odkar mi je zaupala prvo skrivnost. Nikdar ne bom vedel, kaj je bila ta sila, ker je ne preziram niti nocoj, ko sanja mogoče ob strani — šepetalca najine tragikomedije ... Maščevanje pa mi je tako tuje, da ne bi mogel tekmovati za svoje moške pravice do ljubljene ženske ne z angeljem in ne z vragom ...

Naročila je vina in čaja.

S prvega nadstropja so prihajali po hodniku mili glasovi žensk in otrok, ki so prepevali v nedolžnem veselju znano božično pesem ...

— O, sveta, blažena noč ... je vzdihnila Pavla ter se primaknila bližje k meni. Oklenila se me je in vprašala naivno:

— Vam je žal, da ste nocoj pri meni?

Pod globoko izrezano belo bluzo sem opazil zlat medaljon, ki ga še nisem videl pri njej.

— Je že tako, Pavla! Lahko bi bilo drugače ...

— Lepše?

— Ne vem ...

Pogledal sem jo in segel po medaljonu.

— Prosim! Je protestirala in se odmaknila.

— Pavla?

— Ne morem, ne smem ...

Stisnila je medaljon v pest.

Njen protest mi ni imponiral. Kadar gre egoistu za prvenstvo pri ženskah, oživi njegova slaba volja — in moč, ki je navidezno izginila, se prikaže v najmanjši misli ... Sicer pa gorje možu, ki se v odločilnem boju med srcem in razumom obotavlja presenečen in nepripravljen! Nikdar ni človek tako globoko v zmoti, da ne bi v pravem trenutku zahrepenel po resnici ...

Ko je hotela odpeti verižico, da skrije predmet mojega pohujšanja, sem ji odtrgal medaljon ter se oddaljil.

— Tu je on! ... Šepetalec! ... Od kod vam je poslal?

— Sploh ne govorim več z vami!

— Ne jezite se, Pavla, ker ste v nevarnosti! ... Jeza poveličuje vašo lepoto ... kar ...

— Ne bodite komedijant!

— Žal, da nisem. Sicer ste pa rekli, da ne morem igrati pred vami komedijanta ...

— Ker sem mislila dobro o vas!

— In sedaj?

— Vrnite mi medaljon! ...

Služkinja je prinesla vina in čaja. Po hodniku so odmevali nežni glasovi svetonočne harmonije ...

— Vrnite mi medaljon in ne profanirajte najine svete noči! je prosila z umirjenim glasom.

— Ste še jezni?

— Saj sploh nisem bila. Le žal mi je, da mi ne zaupate več ...

— In vi meni?

— Tudi vam bo še žal, da niste znali uživati srečnih trenutkov ...

— Ob zadnji uri bom prav gotovo obžaloval vse neizpite čaše, ki mi jih je nudilo življenje. Nikdar pa ne bom obžaloval ljubezni, ki je nisem zaigral po lastni krivdi.

Natočila je čaši, vstala in se približala.

— Bodi mir med nama, ki sva dobre volje!

Izpila sva do dna ...

— Sedaj pa sedite k meni in vse bo dobro!

— Preje mi morate odgovoriti na moja vprašanja!

Nasmejala se je, kakor vselej, kadar je prišel na program - on, njen oficijelni ljubimec.

— Ni treba! ... Veste vse ...

Res sem vedel vse, nobene skrivnosti ni bilo med nama do tega večera, toda ...

Vrgel sem medaljon na divan, ji prinesel kitaro in jo prosil, naj zapoje pesem o lepi Španjolki.

— Tako sem želela preživeti najin sveti večer — najino prvo sveto noč ...

— In tako naj se zgodi ... kakor ste želeli ...

— Kakor sva sanjala oba ...

— Oba ...

Pela je in igrala na kitaro. Jaz pa sem poslušal in pil na svoje in — njegovo zdravje.

Svetonočna pesem v prvem nadstropju je že davno utihnila, ko je ugasnila nad nama luč z rdečim senčnikom ...

Pavla je zaspala z medaljonom na prsih in s kitaro v roki. Poravnal sem ji krilo, jo pokril s plaščem in odšel z zavestjo v duši, da nisem profaniral najine »prve svete noči« ... — — —

Študij Nove pisarije

Uvod

'Nova pisarija' je Prešernova satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija (drugi zvezek zbornika Kranjska čbelica)
Natisnjena v Poezijah leta 1847 (razdelek Različne poezije)
Obsega 47 tercin
je pogovor med učencem in učiteljem; ironiziranje nasprotnikov svoje poetike (Kopitar ...)

Pismenost

Biti pismen - obvladovati znakovni sistem za komunikacijo
V zadnji četrtini 18. stoletja pismenost postaja nuja za posameznika zaradi obveznega šolanja
Pismenost je v sodobnosti sprejemanje in razumevanje zapisanih informacij
Vrste pismenosti: glasbena, kartografska, računalniška ... To so specialne pismenosti
Specialna pismenost: sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
Bralna/funkcionalna pismenost: izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
Elektronska pismenost je danes nujni sestavni del splošne pismenosti.

Informacijska družba

Informacijska družba - ime za socialno paradigmo današnjega časa
Kultura tiskane knjige se umika drugačnim informacijskim kanalom

Wikiji

Spletna mesta pod okriljem neprofitne organizacije wikimedia
lahka dostopost
Voluntarizem
Kooperativnost
Wikijev je več in sicer Wikimedijina spletišča zajemajo:

Spletno enciklopedijo Wikipedijo (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.)
Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
Wikiknjige (za naše knjige in priročnike)
Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja)
Zbirko (za slikovno gradivo)
Wikislovar

Wikije najdemo tudi v ostalih spletiščih:

Butalopedija
Wikipeetia: The misspelled encyclopedia. (parodična varianta Wikipedije)
Koropedija (koroška wikipedija)
Karl-May-Wiki

Na straneh wikijev pa lahko najdemo tudi nekatere oddelke in literarnovedne projekte, naprimer:

English and Comparative Literature Department
Prostor slovenske literarne kulture

Wikiji predstavljajo ogromen doprinos, v trenutnem svetu igrajo zelo veliko in pomembno vlogo
MOŽNOST SODELOVANJA: Vsak posameznik lahko z ostalimi deli svoje znanje
kvaliteta člankov na wikijih oz. na spletu odraža vitalnost jezika in možnost njegovega preživetja - včasih se je vse to kazalo v tem, če so imeli ljudje prevedeno biblijo v svoj nacionalni jezik

Creative commons

avtorska licenca, ki izhaja is svobodne kulture in ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, bolj namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge pa mu prepoveduje in grozi s sankcijami, če ne bo ubogal
najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license (globalna veljavnost)
dela, opremljena s to licenco, so prosto dostopna pod enim samim pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja

Copyright

pri nas Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
izvirna avtorska dela ščiti pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela...)
problematično je, da zakonodaja pazi na to, da bi kdo posegel po informaciji mimo vednosti njenega tvorca oz. da kdo za informacijo ne bi plačal
zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let
lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler teh ne proda ali odstopi
oseba delo ustvari v okviru svojih službenih obveznosti -> lastništvo pripada inštituciji
na spletu so prosto uporabne samo redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco

Nove besede

A

analfabet = nepismen
antagonizem = nasprotje zaradi različnih idej, koristi
apoliničen = skladen, umerjen
ažurirati = posodabljati
arbitrij = mnenje, strokovna presoja
arbiter = razsodnik
arbitraren = prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben

B

bojkotirati = zavračati

C

Č

D

demonstrativno = protestno
diletantizem = začetništvo
defetizem = malodušje
diskriminacija = zapostavljanje

E

eksaminator = izpraševalec
entiteta = celota
eminentno = odlično
empirično = izkustveno
emancipacija = pridobitev enakovrednega položaja
egalitarističen = enakovreden
ekspertiza = izvedensko mnenje
emendacija = izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila

F

fluidnost = spremenljivost
fantazma = privid
famulus = pomočnik, služabnik

G

H

hermetizem = lastnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širši skupini ljudi
hermanevtika = nauk o razlaganju cerkvenih tekstov

I

J

K

konsenzualno = soglasno
konfiscirati = zapleniti
konjektura = ugibanje, domneva
kolofon = podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

L

M

N

O

obsceno = nespodobno
obskuren = mračnjaški, nejasen

P

paradigma = vzorec
postulat = zahteva, predpostavka
parcialno = nepopolno
pedant = natančnež

R

repozitorij = prostor na strežniku za shranjevanje podatkov
renomiran = priznan
racio = razum

S

Š

T

U

V

valenca = vezljivost
vademekum = priročnik

Z

Ž