Uporabnik:Barbara Šut

Branje Nove pisarije

Uvod

Nova pisarija nadaljuje, dopolnjuje priročnik Praktični spisovnik:
skrbi za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti
prehod od papirja na zaslon pripelje do sprememb (zahteva radikalnejšo prenovitev priročnika)
sprva v načrtu naslov Nova pismenost
včasih je pismenost pomenila slovnico
Pleteršnik: slovensko-nemški slovar (pozna še pomen besede pismenost)
digitalna pismenost, informacijska, medijska...
"Nova"-novi mediji, navezava na tradicionalne oblike pismenosti
ne ukvarja z zvokom, videom in večpredstavnostjo (z besedilom na zaslonu, sliko)
Wikimedijina spletišča (razen Wikivir):namenjena gojenju skupinskega avtorstva, vpogled v historiat nastajanja, princip sprotnega nastajanja, eksperiment z genezo besedila

Kam z avtorjem

(glavni) avtor, tj. Miran Hladnik

Prešernova Nova pisarija

satirične pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija
Nova pisarija, v Poezijah (Različne poezije), 1847

Pismenost

biti pismen=obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
pismenost: včasih elitna; obvezno šolanje-izgublja status, postaja nujna; danes biti nepismen: sramotnost, nerazvita družba
spremembe komunikacijskih navad-pripeljale do konfliktov med generacijami
pismenost (po tradiciji): dvojna sposobnost: sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij + sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
več vrst pismenostni: bralna, e-pismenost
podjetnost-udeležbo pri produkciji informacij-kreativnost: znanstvena, umetniška, izobraževalna, rekreativna, ne pa v smislu industrijske družbe na materialno produkcijo z namenom prodaje/potrošnje, akumulacije kapitala in družbenega ugleda

Informacijska družba

ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
pojmovni repertoar: participativna kultura (participatory society), družbeni mediji (social media), družabna omrežja (social networks), fanovska kultura

Wikiji

Wikipedija in sestrska spletišča-metafora nove družbene paradigme (informacijska družba)
lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, enciklopedično izražanje
Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije
večje število jezikov, več kulturnih izbir, večje možnosti za preživetje v tem svetu
Slovenska Wikipedija-obstaja od leta 2002
licenca creative commons (cc)='licenca ustvarjalnega ljudstva'
wikiskupnost: zavzeti posamezniki, ki kontrolirajo objave na Wikipediji
motivacija za pisanje: »za narodov blagor«
vaje v pisanju: čitalniki in OCR (optično prepoznavanje črk), popravljamo za strojem

Slavistična revija

1. izkušnja z revijo: prijetna na otip (rahlo hrapava), gladki listi, premočen odtenek rdeče barve

ZAZNAMOVANOST SLOVENSKEGA IZRAZOSLOVJA ZA TEMNOPOLTE:

Članek govori o zaznamovani besedi črnuh (ang. nigger); kot slabšalnici. Po večih slovarjih primerjajo besede in ugotavljajo katere so označene kot slabšalne, žaljive. Po raziskavi se Slovenci najraje odločijo za besedo temnopolt, potem črnec; črnokožec in zamorec veljata že za manj sprejemljivi; zamurc, črnuh, črnuhar pa so že nesprejemljive.

Komentar: Čeprav se mi zdi izraz temnopolt najbolj nevtralen, sama izberem besedo črnec. Zdi se mi pomembno tudi v katerem kontekstu je določen izraz uporabljen. Če si rasist je pa tako ali tako vseeno katero besedo uporabiš, na koncu bodo vse pripeljale do istega rezultata - nestrpnosti.

Mini slovar

akumulácija -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje

díčiti -im nedov. (í ȋ) zastar. krasiti, lepšati

emancipácija -e ž (á) pridobitev enakopravnega položaja

genéza -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa

hermétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost

imprésum -a m (ẹ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

kolofón -a m (ọ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer

vademékum -a m (ẹ̑) knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem