Uporabnik:Anjarav

Nova pisarija

Nova pisarija je predpisan učbenik za Uvod v študij slovenske književnosti. Avtor dela je profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Miran Hladnik.

Učbenik je napisan v lahkotnem slogu, zato mi je branje v veselje. Wiki spletišča, za katera so nam v osnovni in srednji šoli govorili, naj se jih izogibamo zaradi neprofesionalnosti in možnih vsebinskih napak, so v učbeniku predstavljena z druge perspektive. Ideja, da strani z literarnimi vsebinami urejamo študentje in študentke slovenistike, se mi zdi primerna, saj se s tem (lahko šele prvič) seznanimo s starejšimi zapisi v slovenskih časopisih. Tudi urejanje naše lastne strani z raznimi zapiski je koristno, saj pridobivamo še znanja informatike.

Pismenost

Je obvladanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo. Obstaja več vrst pismenosti, saj se tudi sporazumevamo lahko na več načinov. Pojmu se pomen spreminja in, kot je napisano v Novi pisariji, se lahko zgodi, da nekega dne glavna značilnost pismenosti ne bo več dejansko pisanje na roke. Pri tem lahko omenim svoj lanskoletni izlet na Dansko, kjer smo s skupino dijakov iz cele Slovenije obiskali dve šoli. Udeležili smo se njihovega pouka in izvedeli, da dijaki sploh ne pišejo več s svinčnikom, pač pa samo tipkajo, zaradi česar so se njihove motorične sposobnosti v rokah poslabšale. Osebno menim, da je to izredno slabo, saj se sama počutim veliko bolj svobodno in domače, če svoje misli lahko izrazim na papir namesto v Wordov dokument.

Wikiji

Na teh spletiščih uporabniki lahko neposredno urejajo in delijo informacije.

Nekaj wikijev:

• Wikipedija
• Wikivir
• Wikiknjige
• Wikiverza
• Zbirka
• Wikislovar

Wikipedija ima zgrajeno lestvico jezikov. Deli jih v štiri skupine, prva se imenuje comfort zone in obsega jezike, ki so najbolje zastopani, sledi ji vitalna skupina, za njo border line in zadnja ter najnižja skupina, skupina umirajočih jezikov. Slovenščina sodi v drugo skupino.

Avtor

Urejevalci wikipedije za svoje delo ne dobivajo plačila, objavljajo lahko celo pod šiframi, zato na ta način ne širijo svoje publicitete.

Izbira jezika in teme

Glede na to, komu je naše besedilo namenjeno, se odločimo za jezik, v katerem bomo pisali. Če želimo kaj sporočiti globalni javnosti, se odločimo za angleščino, če pa se zadeva tiče domače publike, je smiselno pisati v slovenščini.

Pri temi vedno bolj stremimo k svobodni izbiri.

Bralec

Mnogi bralci so skeptični in nezaupljivi do vseh novih tehnoloških oblik širjenja in shranjevanja gradiv, a vendar ima splet ogromno pozitivnih lastnosti tudi s stališča hrambe literarne dediščine. Ugodnejši je tudi dostop, saj je gradivo objavljeno brezplačno. Vpeljane so tudi oznake, ki določajo, ali je besedilo objavljeno samo za ogled ali pa se vanj lahko posega in se ga ureja (free content). Tak način poslovanja pa delo krade založbam, ki jim je v Novi pisariji očitano, da ne skrbijo za javno dobro, pač pa za lasten interes (delovna mesta). Obstajajo pa tudi predatorske založbe, katerim avtor plača, da objavijo njegov članek, bralci pa članek potem vidijo zastonj. Branost objavljenih del se da meriti s posebnimi aplikacijami. Nekateri take založbe kritizirajo, saj naj bi bili članki nestrokovni, kritični pa so na splošno do vsega, kar prinaša globalizacija.

Znanje ne bi smelo biti plačljivo, ko pa je tako lahko dostopno.

Kredibilnost

Objavlja lahko vsak. V kolikšni meri lahko zaupamo tvorcem besedil? Njihovo kredibilnost lahko preverimo na spletišču SICRIS. Iskalnik nam omogoča brskanje po različnih klasifikacijah in mene je zaneslo na humanistiko, na področje zgodovinopisja, kjer sem naletela na nekaj poznanih imen z Oddelka za zgodovino.

Pri poglavju je omenjela Sokalova potegavščina, ki nam prikaže, da avtorju, kljub temu da je strokovnjak na določenem področju, ne smemo zaupati na vseh področjih. Zanesljivost virov ocenjujemo tudi po mestu objave in po starosti virov, kar pa ni nujno vedno pravilno. Ko iščemo informacije, moramo biti torej kritični.

AKtivizem? Z besedo sem se prvič srečala v starem slovenskem filmu Moj ata, socialistični kulak, kjer nastopa stric Vanč, ki je aktivist in sicer politični delavec OF. Ampak aktivizem ne obstaja samo na političnem, ampak obsega delovanje na drugih področjih. V Novi pisariji je kritiziran, ker je preveč zaverovan v svoj prav.

Navajanje in citiranje - zadeva, ki se ji posvečamo pri vajah. Poznamo različne vrste citiranja in vse so pravilne, vendar pa moramo imeti zadeve v svojem članku poenotene, zato se držimo enega načina.

Slavistična revija

Vtisi

Bruci slovenistike smo v trajno last dobili izvod Slavistične revije. Pod besedo revija si po navadi predstavljamo Cosmopolitan, velikosti A4, mehke platnice, polne barvnih fotografij in napisov, ki takoj pritegne našo pozornost. Slovenistična revija zgleda bolj kot knjiga, ko jo na hitro preletimo, ne naletimo na nič, kar bi nas posebno pritegnilo. Ob branju pa ugotovimo, da vsebuje veliko informacij, vsebuje pa tudi članke v drugih slovanskih jezikih. Glede oblike se mi zdi zanimivo, da se oštevilčenje strani začne s 407.

Razprava

Jezik poljanskega rokopisa - jezik rokopisa na prehodu iz 18. v 19. stoletje

Razprava avtorice Andreje Žejn je objavljena v četrti številki letnika 64 Slavistične revije, izdane leta 2016. Razteza se čez 20 strani in obsežno opisuje jezik Poljanskega rokopisa. Le-ta je nastal proti konec 18. stoletja oziroma na začetku 19. stoletja v Škofji Loki. Piše, da rokopis jezikovno vsebuje prvine kranjske knjižne različice, možno pa je zaznati tudi gorenjsko-rovtarske narečne pojave, sicer pa je napisan v bohoričici. Samoglasniški in samoglasniški razvoji so zaznamovani s številnimi variantami, kar je na dolgo in široko ponazorjeno tudi z različnimi primeri. Vsebina govori o Jezusovem življenju in delu ter opisuje njegov pasijon. Avtor ni znan, verjetno pa je bil izobražen.

SlovLit

Na moj rojstni dan, 2. junija, so bili leta 2015 na SlovLitu objavljeni trije prispevki. Prvi nas obvešča o članku Gledališče upora, ki je izšel v reviji 'Dialogi', v drugem smo s strani Lekotrskega društva povabljeni na strokovno jezikovno delavnico, tretji pa obvešča, da se bo 5. junija praznoval Dan glagolskega vida v Padovi.

Iz Litije do Čateža

V petek, 11. 11. 2017, smo se slovenisti podali na dolgo popotovanje iz Litije do Čateža. Pot, ki sem jo sicer v preteklih letih že nekajkrat prehodila z družino in prijatelji, je ob družbi novih sošolcev hitro tekla, dogajanje pa je popestril tudi profesor z določenimi zanimivostmi ter z branjem pesmi.

Ob poti nas je ves čas spremljala obvestilna tabla s preostalimi kilometri in obrazek, sprva z ustnicami zakrivljenimi navzdol, ko pa smo se približevali cilju, vedno bolj nasmejan, tako kot mi.

Literarnovedni dogodek

Pretnarjevo srečanje v Tržiču

Mednarodno strokovno srečanje in okrogla miza sta se odvijala 25. novembra 2017 v Tržiču. Kolegi in kolegice so v obliki referatov predstavljali področje Pretnarjevega delovanja, verzologije in literarne zgodovine. Dogodek je bil odprt za javnost.

Predavanja

• Koliko Slovencev ima status avtorja?

- V ožjem pomenu, to pomeni, da so njihove objave dokumentirane v COBISS-u, okrog 17 tisoč.

• 2 oddelčna dogodka: Simpozij Obdobja (Bjelčevič, Ogrin) in Seminar slovenskega jezika, literature in kulture.

Definicije

• ad hoc: posebej za ta primer, v ta namen
• alineja: točka, vrstica, element v seznamu
• Amiš: pripadnik protestantske verske sekte v ZDA, ki je znana po odpovedi sodobnemu načino življenja
• aspiracija: prizadevanje za kaj; težnja, želja

• creative commons: licenca ustvarjalnega ljudstva

• egalitizem: prizadevanje za enakost

• IKT: informacijsko-komunikacijska tehnologija
• inertnost: pristajanje na obstoječe

• kapitalno: ki se pojavlja v visoki stopnji, je relavantno, izstopajoče
• koncept: 1)zasnova, ne do konca artikulirana ideja 2)teorija
• kredibilno: verodostojno, vredno zaupanja

• legitimno: osnovan na pravu, zakonu; zakonit
• ludizem: razbijaški slog 19. stoletja, zavračanje izumov industrijske revolucije

• OCR, Optical character recognition (ang.): Optično prepoznavanje znakov.

• paradigmatska sprememba: bistvena sprememba vzorca z dolgoročnimi posledicami
• porozen: ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic

• repozitorij: prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek
• relavantno: pomembno

Imena za tipke

• alt: izmenjalka
• delete: brisalka
• enter: vnašalka

Omenjene osebnosti

• Taras Kermauner: v svojih delih je uporabljal veliko krajšav
• Jaron Lanier: računalniški strokovnjak in filozof, glasbenik
• Aaron Swartz: ameriški računalničar, heker, aktivist
• Alan Sokal: britanski fizik in matematik, ki je napisal izmišljen članek, s katerim je preverjal kakovost recenzije
• Anton Slodnjak
• Anton Ocvirk
• Matjaž Kmecl
• Matija Ogrin
• Jože Pogačnik
• Roberto Dapil
• Marjan Dolgan
• Tone Smolej
• Marja Borštnik
• Jože Koruza
• Boris Paternu
• Helga Grušič
• Franc Kidrič
• Ivan Prijatelj
• France Bernik
• France Pibernik
• Boris Kidrič
• Franc Zadravec
• Jože Pogačnik
• Jože Pretnar
• Alojzija Zupan Sosič
• Peter Svetina
• Marko Juvan
• Igor Saksida
• Boža Krakar Vogel
• Alenka Žbogar - predstojnica oddelka
• Darja Pavlič
• Urška Perenič

Literarni zgodovinar: Kozma Ahačič

...je slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar. Rojen je bil 27. aprila 1976 v Kranju. Je Delova osebnost leta 2017.

2. JUNIJ

Rodila sem se 2. junija 1998, 152 let po odprtju železniške proge med Gradcem in Celjem in natanko 45 let po kronanju britanske kraljice Elizabete II. Na ta dan sta se rodila tudi pisateljica Ilka Vašte in filmski igralec Lojze Rozman, ki je v filmu Ne joči, Peter kot Dane otroke vodil na osvobojeno ozemlje. Rojstni dan si delim tudi z Markom Juvanom, slovenskim literarnim zgodovinarjem in teoretikom. Tega datuma leta 1962 je preminul Fran Saleški Finžgar, triinsedemdesetega leta pa Lojze Zupanc.

Leonard Lake, ameriški serijski morilec, je bil 2. junija 1985 aretiran zaradi tatvine v trgovini.