Uporabnik:Anika Lutman

Domače naloge

12. 10. 2018: Moj stik s Slavistično revijo

S Slavistično revijo sem prvič prišla v stik 1. teden študija na slovenistiki na Filozofski fakulteti Ljubljana. Pred tem je nisem zasledila, kar obžalujem, saj revija odpira številna vprašanja o slovenskem jeziku in njegovem položaju v družbi. Osredotoča pa se tudi na svetovno književnost in njen pomen v sodobnosti.

To je znanstvena revija, ki je namenjena predvsem izobraževanju posameznikov in zbliževanjem z zgodovino slovenščine oziroma jezika nasploh. Seveda, to je slavistična revija, kar pomeni, da se v njej ne srečamo samo s slovenščino, ampak tudi drugimi slovanskimi jeziki ( ruščino, hrvaščino, ...). S takim konceptom revije se doslej še nisem srečala, zato sem bila kar malo presenečena, ko sem odprla revijo in zagledala cirilico. Revija na srečo ponuja tudi povzetke člankov, ki niso zapisani v slovenščini, zato to ni bil problem. Všeč mi je ideja, da lahko vsak prispeva v revijo in so zato članki zelo raznoliki in bolj zanimivi. Pomembno je tudi, da so po vsakem članku zapisani tudi viri, ki so bili pri pisanju uporabljeni. Tako se lahko v določeno temo še bolj poglobimo, ali pa preverimo nekatere nejasnosti, ki so nastale pri branju.

Za branje take revije je verjetno priporočljivo predznanje s področja jezika oziroma književnosti, saj je uporabljenih veliko strokovnih izrazov. Predvsem pa je potrebno, da se bralec zanima za slovenščino in njeno ohranitev. Le tako bomo lahko ohranili slovenščino v vsej njeni lepoti in veličini.

19. 10. 2018: Kaj sem izvedela pri tipkanju

Že prvi petek oktobra (ne bom posebej omenjala, koliko je bila ura in kakšne so bile moje misli takrat), ko sedem v predavalnico številka 2 in se začne predavanje, se mi utrne misel. To pa ni podobno tistemu, kar sem pričakovala. Profesor nam nato da še domačo nalogo, da pretipkamo besedilo iz Slovenskega naroda na Wikiverzo (kar še doda k moji zmedenosti).

Naslednji dan se odločim, da končno odprem spletno stran Wikiverza in se z njo spoprijateljim. Iskreno povedano, si nikoli nisem mislila oziroma želela, da se bom kdaj ukvarjala z Wikiverzo. Bolj kot ne naključno, si izberem besedilo, ki si ga "želim" pretipkati. Skuham si skodelico čaja (oboževalci Cankarja, oprostite mi) in pričnem z delom.

Poskusim s preprostim "kopiraj in prilepi", a kaj hitro ugotovim, da očitno stroji še niso tako pametni. Z malce nejevolje, a brez druge možnosti, začnem počasi tipkati besedo za besedo. Po nekaj minutah mi delo steče in presenečeno ugotovim, da se skoraj zabavam. Besedilo mi je všeč in vesela sem, da je moja podzavest dobro izbrala. Ko pretipkam besedilo, ga začnem še oblikovati. Ker ne vidim razloga, da bi si še bolj grenila življenje, poiščem stare tipkarske naloge, uporabim taktiko "kopiraj in prilepi" za glavo in besedilo je že končano.

Do konca spijem svoj čaj in si rečem, da to pa ni bilo tako slabo. Če ne drugega, se zdaj lahko vsaj pohvalim prijateljem, da sem tudi jaz nekaj prispevala k Wikipediji.

26. 10. 2018: Prepletanje literature z vsakdanjim življenjem

Kaj sploh je literatura?

Moram reči, da se za to nalogo sploh nisem rabila posebej potruditi, saj sem skoraj na vsak koraku zagledala nekaj v povezavi z literaturo. Tako sem tudi gledala televizijo in zgolj po naključju preklopila na oddajo, v kateri je bila gostja dobitnica nagrade Večernica. Spoznala sem njena dela in tudi njeno življenje, ter tudi pobližje spoznala nagrado Večernica. Slovenci nismo narod, ki bi bil ozaveščen o svoji kulturi (še toliko manj o literaturi). A v tem tednu sem ugotovila, da za to ni nobenega razloga, saj nas literatura res spremlja na vsakem koraku in ne moremo se ji izogniti, tudi če bi si to želeli.

16. 11. 2018: Zbliževanje s Slovlitom

Podobno kot za to spletišče, sem za Slovlit že slišala, a se z njim še nisem podrobneje srečala. Na prvi pogled zelo zmedena stran, navigiranje po njej pa težko. Slovlit je stran za vse, ki jih zanima slovenščina (v takšni ali drugačni obliki).

Po nekaj prebranih člankih se s Slovlitom že zbližam in ugotovim, da je to pravzaprav zelo uporabna zadeva. Na kupu zbrane vse pomembne informacije o dogodkih povezanih z jezikom, bolj natanko slovenščino. Zdi se mi, da je Slovlit tudi odlična priložnost za spoznavanje nekaterih osebnosti, ki so na tem področju zelo pomembni (in dejavni). Oglaševanje predavanj ali simpozijev na temo slovenske literature, težko najdemo, zato se mi zelo pomembno, da imamo nek prostor na spletu, kjer so zbrana vsa obvestila in vabila.

14. 12. 2018: 29. Primorski slovenistični dnevi

Sama prihajam iz Sežane, zato me je bilo kar malo sram, ko je profesor na predavanju vprašal, če kdo pozna Primorske slovenistične dneve in mu nisem mogla pritrditi. Kot ponosna Primorka, sem seveda hitro skočila na SlovLit in se o teh dneh poučila. Po hitrem preletu predavateljev ugotovim, da jih veliko poznam, saj prihajajo iz mojih krajev. Večino poznam samo po imenu, sem bila pa presenečena, da se je na seznamu znašla tudi moja soseda. Vedela sem, da se ukvarja z literaturo in o njej tudi predava, a nisem vedela, da to počne na takem nivoju. Najbolj pa me je seveda pritegnil naslov predavanja, ki govori hkrati o Cankarju in pa Kosovelu. Ker prihajam iz njegovega rojstnega kraja, o njem veliko vem, a bi me dotična tema zelo zanimala. Na žalost, mi urnik ne omogoča, da bi predavanje lahko šla pogledat, čeprav se dogaja zelo blizu mene.

Glede na to, da prihajam s Primorske, so mi Primorski slovenistični dnevi zelo blizu in sem ponosna, da so organizirani. Upam, da ta tradicija ne bo izumrla in se bodo obdržali še veliko let.

Jaz in Nova pisarija

• Biti pismen pomeni obvladovati znakovni jezik za komunikacijo.
• Včasih samo privilegij manjšine, a zdaj je pismenost že nuja za vsakega posameznika.
• Pismenost je dvojna sposobnost:

 1. Sposobnost sprejemanja ( in razumevanja) zapisanih informacij.
 2. Sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja.

• Specialnih pismenosti je več:

 1. Glasbena
 2. Kartografska
 3. Računalniška
 4. Strokovna ...

• Obvezna pa je samo splošna pismenost- spretnosti za znajdenje v vsakdanji situaciji.
• Ignoranca do elektronske komunikacije je zaskrbljujoča.

Forum

• Če spletišče ni tako poznano, dodamo na koncu še podatek Splet (ko navajamo v tisku).
• Posamezno sporočilo v SlovLitu ima lahko več naslovov.
• Lahko se odločimo za avtorjevega ali uredniškega (odvisno, kateri je vidnejši).

Spletni tečaj

• Izvajalca tečaja razberemo iz opisa predavanj.

Blog

• Včasih manjka ime avtorja, vsebujejo tudi ugnezdena sporočila in naslove rubrik.
• Datum ogleda ni potreben, saj je stran datirana in malo verjetno je, da bi se drastično spreminjala.

Članek na spletišču

• Spletni strokovni članki še vedno redkost.
• Večinoma predobjave, ki dobijo svojo natisnjeno verzijo.
• V opombah pojasnimo spremembe med predobjavo in dokončano verzijo.
• Privoščimo si lahko krajšanje izvirnega naslova, saj si ga lahko ogleda, kdor klikne na povezavo.

Zapis v podatkovni zbirki

• Zbirke se spreminjajo, zato je smiselno navesti datum dostopa in ne samo letnice postavitve.

Diplomske naloge

• Katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF UL (Cobiss ne razkrije).
• Če bi bila diplomska naloga vpisana v Cobiss, bi dodali še sklic nanj.
• Lahko navedemo podatek o mentorju.

Prosojnice, video predavanja, animacije

• Kot spremljava predavanj ali videov - podatke o prosojnicah navedemo ob drugih podatkih.
• Povezavo na prosojnice opremimo s ppt, pptx, prosojnice ipd.

Zemljevid

• Podatki o viru neposredno pod zemljevidom (podobno kot slike).
• Prej avtorska dela, zdaj pa so to produkti inštitucionalnega kolektivnega dela - navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev.
• Včasih je za vpis ljudi, ki posegajo v javno dostopne zemljevide, predvideno posebno polje (navajanje sodelavcev ni običajno).
• Datum ogleda navedemo (nikjer podatka, kdaj je zbirka nastala oz. bila ažurirana).

Fotografija

• Vire navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko (Slika 1, Slika 2 itd.).
• V natiskanem pa pogosto objavljen še poseben seznam fotografij s podatkom o strani v knjigi.
• Wikiji slik ne številčijo samodejno.
• Podobno tudi grafikoni in tabele.
• Avtorja fotografije, ki je v prostem dostopu in opremljena z licenco cc, v vsakem primeru treba navesti.
• Pri zaslonskih posnetkih ne navajamo avtorja.
• Fotografovo ime navajamo v tradicionalni obliki Foto tainta (če ima vidno stopnjo umetniške kreativnosti) - zanašamo se na avtorjevo intenco in njegov družbeni položaj.
• Avtorje, ki se dosledno podpisujejo pod svoje fotografije, seveda navedemo. Ne navedemo pa avtorja, ki se je podpisal z vzdevkom.
• Ločevati moramo med imenom slikovne zbirke in imenom slike.
• Če gre za sliko, prefotografirano iz časopisa, je smotrno njen naslov vzeti od tam.
• Težave: pomanjkanje podatkov in pomanjkljivi standardi popisovanja.
• Datum dostopa ni potreben.

Risba

• Navajanje avtorstva avtorja, ki je prvi postavil sliko, je neproblematično.
• Datum dostopa je odveč.

Glasbeno delo

• Naslove glasbene klasike slovenimo, tako kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva.

Radijska, televizijska oddaja in film

• Podatki o njihovih tvorcih pred poslušalcem ali gledalcem se pojavijo prehitro, da bi si jih lahko zapisal, ali celo manjkajo, drugič pa je teh podatkov toliko, da je težko izbrati najpomembnejše.
• Zdi se nam prav, da kot tvorca oddaje navedemo urednico, ki tudi ves čas nastopa v oddaji, potem naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja in spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana.
• Naslov zapišemo ležeče.

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc oziroma poznavanje zgolj v enem jeziku
• vljudnostno vključevanje svojih kolegov
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega
• navajanje hppt-jev
• navajanje zgolj naslova leksikona

Žanri

• Vrstni repertoar pisnih sporočil je podoben kot v tisku.
• Odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri.
• Pisci mešajo žanre - nesporazumi.
• Boljše je držanje pravil.
• Izvirni znanstveni članek: prva objava znanstveni rezultatov v znanstveni reviji.
• Pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči.
• Strokovni članek: že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo. Njihov namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; najdemo pa jih lahko tudi v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko.
• V humanistiki najuglednejši status monografske publikacije (knjige). Znanstvene in strokovne knjige, univerzitetni učbeniki, drugi šolski učbeniki, učno gradivo, priročniki (tudi diplome, magisterije in disertacije).
• Znanstvene objave: če je bil tekst objavljen v reviji, ki ima status znanstvene, potem imamo opraviti z znanstvenim člankom.
• Status strokovnega pisanja imajo naslednji žanri:

* podatkovna zbirka
* poročilo o dogodku
* povzetek
* članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), 
 forumski in novičarski prispevek, blog)
* kritika (polemika, strokovna ocena)
* enciklopedijsko geslo
* esej
* predavanje (prosojnice)
* kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
* učbenik
* priročnik
* navodila (tutorial)
* razprava
* pregledna znanstvena razprava
* izvirna znanstvena razprava
* strokovna recenzija 

Šolsko pisanje

• Med šolsko strokovno pisanje spadajo: referat, esej, diplomska naloga
• Njegov prvi namen je izpolniti študijske obveznosti, ugoditi mora mentorjevim zahtevam (upošteva navodila).
• Večji poudarek na izbiri referenc in načinu njihovega upoštevanja.
• Mentorji naj ne izgubljajo energij z določanjem oblikovnih parametrov.

Popravljanje

• Večino časa se strokovni pisci ukvarjajo z že napisanimi besedili, svojimi in tujimi, ki jih popravljamo, urejamo, preoblikujemo, ocenjujemo, prezentiramo in promoviramo.
• Študentski projekti na Wikiviru namenjeni popravljanju besedil.
• Popravljanje je izraz za dve različni strokovni dejavnosti: lektoriranje in korigiranje.
• Lektor mora v besedilu odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo. Pri neposrednem pisanju na splet se lektura dogaja sproti.
• Lektorje zaposlujejo založbe, uredništva časopisov, knjig in spletišč.
• Lektoriranje v druge jezike razkrije slovensko specifiko.
• Zgodnje literarne kritike: presoja primernosti jezikovnega v leposlovju.
• Nesprejemljivi so protesti strokovnih piscev proti lektorskim slogovnim intervencijam, saj njihova naloga ni demonstracija enkratnega prepoznavnega strokovnega sloga, ki bi se kazal tudi s samovoljnim, hotenim ali nenamernim kršenjem pravopisnih pravil, ampak je njihov cilj razumljivo in prepričljivo podajanje strokovnih informacij, osebni slog je v drugem planu.
• Korektura je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, po navadi stavec ali strojno branje. Besedila so že pripravljena za objavo.
• Besedilo mora ustrezati tistemu, kar je avtor dal iz rok.
• "rdeči svinčnik" - spominja na nekdanje lektorjevo delovno orodje.
• Danes lektoriramo besedila v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam
• Uredništvo: urednik je prvi, ki gre skozi objavi in se odloči, če bo prispevek objavil ali ne. Lahko avtorju postavi pogoje. Šele nato nastopita lektoriranje in korigiranje. Ima težo znanstvene dejavnosti.

E-pošta

• Ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje.
• Neodzivanje na pošto je nedopustno.
• V pošti ne uporabljamo samo malih črk, pa tudi ne samo velikih.
• Na Wikipediji je zapovedano demokratično tikanje.
• Podpišemo se s klikom na ikono svinčnika.

Socialna omrežja

• Načini družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma.
• Facebook in LinkedIn - zasebna komunikacija in vzdrževanje skupnosti.
• YouTube - za izmenjavo vsebin.
• Blogspot in WordPress - za pisanje dnevnikov.
• Namenjena človekovim potrebam po druženju in vsakdanji komunikaciji.
• Akademska srenja se premalo vključuje v javne debate in s tem spodbija svojo kredibilnost - "modrost množice". Morali bi biti kompetentni pomočniki.

Tvit

• Omejeno na 140 znakov.
• Oblika mikrobloganja - "SMS interneta".
• Večinski promet s tviti obsega retvite
• Podjetje služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem.

Zagovor

• Zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magistrskih nalog, doktoratov
• Zagovori diplom niso več živahni seminarski dogodki, ampak so videti kot nekakšni mali doktorski zagovori.
• Glavni smisel takega dogodka je v strokovni diskusiji o znanstvenih novostih, ki jih prinaša kandidatov izdelek.

Literarna kritika

• Predmet je literarno delo, status publicističnih del.

Enciklopedični članek

• Zahteva za večjo jedrnatost oziroma konciznost.
• Odpovedujejo se anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije, črtajo se ponavljanja, fraze z nizko informativno vrednostjo in retorične figure.

Biografski članek

• Pravila za pisanje gesel o osebah so dokaj jasna.
• Potreba po vključevanju mlajših kreativnih osebnosti, ki jih leksikografska produkcija še ni utegnila zajeti.
• Ljudje, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, morajo imeti tudi lastno geslo.

Članek o knjigi

• Prej pridejo na vrsto knjige avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek.
• Samostojni vnos pa doživijo tudi osamljena dela avtorjev (npr. sistematski popis del določenega obdobja).
• Podatki o knjigi v infopolju.
• Naslov gesla je naslov knjige, brez podnaslova.
• Literarne kritike izpisane v Kazalu strokovnih knjig. Če bi v iskalno polje na Wikipediji odtipkali naslov romana, bi nas prineslo neposredno na geslo o romanu, zato ga vtipkamo v Napredni pogled, do katerega pridemo v meniju (Orodja > Posebne strani > Iskanje) ali neposredno, če vtipkamo v iskalno polje kaj neobstoječega.

Slog

Nerazumljivost

• Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka.
• Sporočilno nejasna besedila zavajajo.
• Nerazumljivost je včasih hotena - z obvladovanjem strokovnega jezika se izkazuje za vrednega člana združbe.
• "zapletenost problematike"
• Vedno bolj postaja pomembna, da so znanstvene razprave razumljive tudi ljudem izven stroke - poenostavljanje.
• Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj.

Pomanjkanje konteksta

• Pozabljanje na tezo - nobenega novega odkritja, članek nima rdeče niti . . .
• Pravi ekspert je tisti, ki zna priti do informacij in jih postaviti v kontekst.
• Posplošitve so tvegane.

Manierizem

• Pri seznamih ali naštevalnih opisih povezanost ni nujna.
• Strokovni pisec mora biti lektorju hvaležen, ko ta pokaže na njegova vpadljiva slogovna sredstva.
• Manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti (ki -> kateri).

Slogovna ubornost

• Pretirano ponavljanje posameznih izrazov.
• Pomaga sprememba stavčne skladnje.
• Znak malomarnosti.

Pristranskost

• Znanosti se gremo prav zato, da presežemo subjektivnost in uveljavljamo objektivnost.
• Pri tem nam pomaga avtorsko sodelovanje oziroma kolektivno avtorstvo.
• Pristranskost, ki ima izvor v piščevi zaljubljenosti v temo.
• Pristranskost, ki je ideološke narave - prepoznavni po intenzivni rabi narekovajev (ironija).
• Nova Pisarija je tudi pristranska.

Terminologizacija

• Utrjen naziv z jasno definicijo je vstopnica za inštitucionalizacijo in začetni pogoj v prizadevanju za družbeno vplivnost.
• Imena so posledica družbenega dogovora in prakse.
• V izrazu ne bomo našli resnice predmeta.
• Terminološke diskusije so izgovor za to, da se nam ni treba ukvarjati s samim predmetom.
• Hudo, ko terminologizacija okuži osnovnošolske učbenike.
• Moti pa tudi ignoranca terminologije.

Spol in število

• Mislimo na oba spola - uporaba moškega spola (nevtralen).
• Feminizem prinesel zahtevo po popravljanju spolno krivičnega jezika (dosledna uporaba moške in ženske oblike) - neekonomično in nenaravno.
• Izberemo lahko množino ali pa pretvorimo v sedanjik.
• Ko govorimo o raziskovalnih rezultatih - uporaba prve osebe ednine (hvalimo in pripisujemo zasluge).
• Komplicirana tudi uporaba dvojine.

Mentalno brambovstvo in servilnost

• Servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj (pa ne od povsod, ampak samo od zahoda), je druga skrajna drža slovenske literarne vede.

Govorna prezentacija

• Strokovne informacije, ki nimajo statusa objave.
• Status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss.
• Pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo.
• Govorna izvedba je tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev.
• Moteče pritegovanje pozornosti publike s preizkušenimi retoričnimi prijemi, ki so v neskladju z uborno vsebino.
• Šole retorike.
• Nepredvidljivost govorčevega obnašanja drži publiko v budnosti.
• Govorec se mora na predavanje pripraviti.
• Informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti prebranega besedila.

Prosojnice

• Sinonimi: PowerPoint, Google Slides, Prezi, Impress . . .
• Predavanje lahko postane samo branje alinej, poslušalci pozabijo beležiti predavateljevo izvajanje.
• Prosojnice naj vsebujejo naslove in podnaslove, slike in grafikone, mogoče še kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila, ker zavajajo študenta v napačno domnevo, da je na prosojnicah vse potrebno znanje.

Vizualizacija

• Vizualizacija govorjenega.
• Na prosojnicah pogumneje dodajamo slike, grafikone, tabele . . .
• Besedilo na spletu slikovitejše od natisnjenih besedil (na papirju bolj drago).

Fotografije

• Prevlada slikovne informacije nad besedilno naj bi se dogajala zaradi manjšega napora, ki ga zahteva dekodiranje slikovnih informacij za razliko od dekodiranja besedilnih informacij.
• Za razmah fotografije je zaslužna digitalizacija (ne potrebuješ fotoaparata).
• Avtorstvo fotografij še vedno strogo individualno.
• Licenca creative commons'.
• Avtorstva za zaslonske posnetke ne bomo navajali. Ravno tako, če se fotograf podpiše z vzdevkom.
• Fotografija običajno ni objavljena samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik.
• Fotograf je večinoma en sam.
• Fotograf je praviloma podpisan pod sliko, in to za njenim naslovom, ravno obratno kot pri tekstih, kjer je avtor zapisan pred naslovom.
• Photography and the law.
• Fotografiji je najbolj naklonjena publicistika - reportaža (tudi fotoreportaža).
• V leposlovju fotografija omejena na naslovnice ali zavihke knjig.
• Fotoroman (fotonovela) - strip s fotografijami.
• Pojavlja se na blogih, Facebooku in drugih socialnih omrežij. Pričakujemo jo tudi v kuharskih knjigah, zdravstvenih priročnikih in potopisni literaturi.
• Bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi, več fotografskega gradiva vsebuje.
• Album slovenskih književnikov (1928).
• V preteklosti smo slike za objavo skrbno izbirali in jim zmanjševali obseg do te mere, da je to škodovalo njihovi kvaliteti.
• Zanesljivo mesto za hrambo fotografij: Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov Instagram, Googlovi Zemljevidi, Microsoftov OneDrive, slovenski Shrani.si.
• Večinoma fotografije (ki se nam prikažejo na Googlu) nimajo licence proste uporabnosti, zato jo lahko uporabimo samo za zasebno rabo.
• Wikimedijina Zbirka (Commons).

Licenciranje fotografij

• Objava na Wikipediji mora ustrezati slovenski zakonodaji in tudi ameriški.
• Ne dovoli nam objave slikarskih in kiparskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij (izjema: če je od smrti kiparja, ilustratorja ali kiparja, minilo več kot 70 let).
• Enako velja za objavo fotografij stavb ali kamnoseško obdelanih nagrobnikov (v Sloveniji celo za kipe na javnih mestih).
• Svetla točka so pa slike knjižnih platnic, ki jih lahko objavimo v omejeni ločljivosti.
• Prosto so dostopne slike, objavljene pred 1. januarjem 1970.
• free culture movement - okolje svobodne kulturne izmenjave.
• Na Wikipediji objavimo zgolj povezave na slike.

Fotografije kulturne dediščine

• Nujno je treba odpraviti tudi prepoved fotografiranja javne lastnine v knjižnicah, arhivih, muzejih in drugih javnih mestih!

Nalaganje na wikije

• Treba je izpolniti obrazec.
• Pametno je slike opremiti s ključnimi besedami in jo dobro opisati.
• Predloga:Ovl - predloga, ki pomeni opis, viri, licenca
• Možnosti poštene rabe, npr. predstavitvena slika.

Infografika

• Je oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih.
• Zaradi strmega naraščanja podatkov, ki jih drugače ne bi bilo mogoče obvladati.
• Naloga: prikazati velike količine podatkov na preprost in pregleden način.

Grafikoni

• Za razumevanje grafične predstavitve je potrebna legenda, kjer je razložen pomen barv, črt ali likov. Vid prinaša največ informacij. Slike možgani procesirajo hitreje kot besedila. Največ ljudi je vizualnih.

Neznane besede

• Vademekum- knjiga, publikacija
• Mise en abyme - samosklicevanje
• Infopolje
• Manierizem
• Majestetični plural
• Pečakuča - šest minut dolge prezentacije z 20 prosojnicami, ki si slede v ritmu 20 sekund