Uporabnik:Anika Kobetič Stipanič
O Novi pisariji
[uredi]Uvod
[uredi]Pismenost ni vedno pomenila istega kot angleški izraz literacy, ampak je v naslovu Vodnikovih knjig pomenila slovnico. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1894-95) pozna pomen te besede, današnji slovarji pa nič več. Namesto njega navajajo na prvem mestu znanje branja in pisanja. Tale knjiga se podaja v to smer, vendar brez namena popisati vse vrste človekove izrazne iznajdljivosti. Pridevnik nova namiguje na t.i. nove medije, a se tu trezno omejuje na tiste s tesnejšo navezavo na tradicionalne oblike pismenosti. Tako se skoraj nič ne ukvarja z zvokom, videom, večpredstavnostjo (angl. multimedia), ampak v prvi vrsti z besedilom na zaslonu, v nekaterih poglavjih tudi s sliko.
Kam z avtorjem
[uredi]Odgovornost za knjigo ima slej ko prej podpisani (glavni) avotr, tj. Miran Hladnik.
Prešernova Nova pisarija
[uredi]Sklicevanje na Franceta Prešerna ni nikoli odveč. Naslov knjige parazitira njegove satirične pesnitve, s katerimi je karikiral ideal ljudskega jezika.
Pismenost
[uredi]Ker je znati brati in pisati preveč enostavna definicija pismenosti, jo lahko definiramo tudi tako: biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Razvila se je najprej za religiozne tekste. Sčasoma pa je (z obveznim šolanjem) postala nuja; določalo je prag civiliziranosti.
Informacijska družba
[uredi]=Digitalna doba= je ime za socialno paradigmo današnjega časa.
Wikiji
[uredi]Wikipedija in sestrska spletišča so metafora nove družbene paradigme. Razlogi za predanost tem stranem so dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, ...
Slovarček neznanih besed
[uredi]- paradigma - vzorec, primer