Pojdi na vsebino

Uporabnik:Ana.lipuscek

Iz Wikiverza

Domače naloge

[uredi]

Prva domača naloga

[uredi]

Tipkanje dela Prijateljici.

Druga domača naloga

[uredi]

MOJ STIK S SLAVISTIČNO REVIJO

Za slavistično revijo sem prvič slišala na uvodnem predavanju pri predmetu uvod v študij slovenskega knjižnega jezika. Profesor Miran Hladnik je vsem prisotnim razdelil kopijo revije, ki pa je na žalost nisem prejela, zaradi nepredvidene zamude k uri. Želela sem si jo ogledati in šla v knjižnico Oddelka za slovenistiko, z namenom dobiti kopijo katere izmed starejših izdaj. Knjižničarka mi je pokazala škatlo na hodniku, v kateri so brezplačni izvodi člankov, celotne revije pa mi ni mogla priskrbeti. Tako sem domov vzela enega izmed Bjelčevičevih izdelkov in ga preletela. Grafično gledano so izdaje samih člankov iste. Menim, da daje Slavistična revija vsem znanstvenikom s tega področja odlično možnost širjenja lastnega vedenja in pridobivanje tujega, hkrati pa predstavlja motivacijo za študente, ki jim objava v reviji predstavlja dolgoročni cilj ali izziv.

Tretja domača naloga

[uredi]

KAJ SEM SE NAUČILA PRI TIPKANJU

Priznati moram, da sem si predmet uvod v študij slovenskega knjižnega jezika predstavljala nekoliko drugače. Zato je seveda bila prva domača naloga blažji šok. Pretipkavanje več kot sto let starega izseka iz Slovenskega naroda, kaj se študent/-ka prvega letnika slovenistike lahko nauči iz tega? Ker je osmišljanje dela naš stalen notranji proces, se je potom večurnega buljenja v računalniški ekran v meni le utrnil kanček razumevanja. Zaradi naloge sem spoznala Digitalno knjižnico Slovenije in njeno bogato bazo del. Sploh nisem vedela, da lahko na spletu prebiramo časopis s tolikšno zgodovinsko vrednostjo, da je slovenska narodna zgodovina le klik stran. Poleg tega sem se lahko delno vživela v zamudno delo tipkarjev, katero, po mojem mnenju, ni zavidanja vredno. Navsezadnje pa je tudi moja prva domača naloga postala del vedno večjega mozaika Wikiverze. Morda bo nekomu moj mali košček preslikanega besedila pomenil prijetno branje ali pa olajšavo pri študiju.

Četrta domača naloga

[uredi]

KNJIŽEVNOST V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

Študentom in študentkam jezikov literatura obarva prav vsak dan. Tudi izven klopi predavalnic se srečujemo s književnostjo, žal pa nam obvezno študijsko čitivo pogosto izpodrine samoiniciativno branje. Včeraj (27. oktober 2018) je bila ob 15:30 na prvem programu Televizije Slovenija pogovorna oddaja Profil z voditeljico Ksenjo Horvat. Oddaje ne spremljam tedensko, tokrat pa sem si vzela čas, saj je bila gostja moja sorodnica Anja Štefan. Z njenimi deli, kot so Lešniki, lešniki, Melje, melje mlinček, Bobek in barčica, pa tudi z njenim ustnim pripovedovanjem sem povezana že od malih nog. V studijo je bila povabljena, saj je pred nedavnim prejela nagrado Večernica in bila nominirana za spominsko nagrado Astrid Lindgren. V kratkem pogovoru sta se sogovornici dotaknili tetinih spominov na Kristino Brenkovo, debatirali o nastajanju pravkar izšle knjige Drobtine iz mišje doline, aktualizirali stanje na inštitutu ter opozorili na lepoto ljudskega izročila. Literatura za otroke ne vpliva le na najmlajše, temveč lahko marsikatero sporočilo učinkovito prenese tudi na odraslega bralca. Zato je pomembno, da se ji ne pripisuje obstranske vloge, ampak se jo vrednoti vzporedno z "resno" literaturo.

Peta domača naloga

[uredi]

SLOVLIT

"Za domačo nalogo preletite spletno stran Slovlit." Prvič slišim za to spletišče, ampak v redu, dajmo mu priložnost. Ob odprtju foruma me pozdravi vse prej kot grafično privlačna podoba, ne znajdem se. Aktivni uporabniki so zagotovo dodobra seznanjeni z njo in jim takšna oblikovna podoba zadošča, vendar za novega obiskovalca je napaka prvega vtisa lahko usodna. Forum "omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja," pri čemer je izraz "omogoča" rabljen zares upravičeno. (Slovlit. Wikipedija 3. december 2018.) Vstopna podoba daje vtis zaprtosti in nezanimanja za nove angažirane pisce. Bogati zakladnici (v preteklosti) aktualnih diskusij bi bilo smiselno prirediti ekvivalentno privlačno zunanjo podobo in na tak način zagotoviti širjenje kroga debatantov.

Povzetki prebranega v Novi pisariji

[uredi]

Uvod

[uredi]
  • Namen Wikimedijinih spletišč je gojenje skupnega avtorstva.
  • Wikiknjige so nezaključene enote, razumemo jih kot "rastočo knjigo".
  • Kako na Wikimedijinih spletiščih navesti avtorja, če je avtorjev več?
  • Zakaj naslov Nova pisarija? Po Prešernovi Novi pisariji. Gre za pogovor med učencem in učiteljem.

Pismenost

[uredi]
  • Definiciji pismenosti: pismen je tisti, ki zna obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo in pismenost je sposobnost sprejemanja in tvorjenja zapisanih informacij.
  • Pismenost nekoč: pisati pomeni pisati z roko, poudarek na lepopisju, kasneje strojepisci in strojepiske.
  • Pismenost danes: pomen elektronske pismenosti.
  • Vrste pismenosti: splošna pismenost (samoumevna in obvezna), specialne pismenosti (glasbena, kartografska, računalniška...), elektronska pismenost, aktivna pismenost (lastnost redno pisočih? Aktivno pismenih je okrog 4% ljudi).
  • Pojem pismenosti se bo zaradi napredka tehnologije v prihodnje spreminjal. Elektronska pismenost ostaja nujen del splošne pismenosti.
  • Problem ignorance humanistov, literatov, šolnikov do elektronske komunikacije. Nesmiselno se je "upirati", saj je raba vseh z računalnikom povezanih funkcij neizbežna.
  • Podjetnost v informacijski družbi lahko razumemo kot udeležbo pri produkciji informacij, torej je to vsakršna kulturna kreativnost. Podjeten = kreativen.

Informacijska družba

[uredi]
  • Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.
  • Tiskana knjiga proti elektronski knjigi. Tiskana knjiga ne bo umrla, bo pa potisnjena na stranski tir.
  • Brez elektrike in informacij prenehamo obstajati.
  • V tehnoloških spremembah je smiselno videti nove priložnosti, ne pa manipulacijskega sredstva za prevzem družbene moči.

Wikiji

[uredi]
  • Plusi Wikipedije: lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo.
  • Nastanek Wikipedije: 2001, pomeni zelo hitro (wikiwiki), bralec lahko posega v spletišče in ga ne zgolj prebira.
  • Kot jezikovna enota obstajamo, če obstajamo na Wikipediji (SLO okrog 40. mesta na lestvici jezikov na Wiki, v drugi skupini: vitalni jeziki)
  • prednjači ANG Wikipedija, a njen delež pada
  • tradicionalna avtorska zakonodaja = copyright, na Wikipediji = licenca creative commons (cc) ali "ustvarjalna gmajna"
  • avtoriteta je ovira kreativnosti
  • na vrhu vsake strani: članek, pogovor, uredi oz. uredi kodo, zgodovina.
  • objave (prostovoljno) kontrolirajo zavzeti posamezniki
  • pisci člankov si prizadevajo za nevtralno stališče (neutral point of view = NPOV)
  • Wikipedija v primerjavi z drugimi možnostmi publikacije: vsak lahko piše, ni zaposlenih, podpira sodelovanje (ne tekmovalnosti), samorefleksija.
  • optimistično predpostavljamo, da so človeška dejanja dobronamerna
Wikiji in šola
[uredi]
  • Wikipedija v šoli pomeni izstopiti iz principa "Šola zaradi šole same" v svet realne strokovne komunikacije.
  • je neko orodje za učenje na daljavo
  • problem vandalizme (rešimo s klikom razveljavi v historiatu)

Avtor

[uredi]
  • Pozornost literarnih zgodovinarjev skozi zgodovino variira: usmerjena k avtorju, k besedilu, k bralcu (literatura za bralca vs. avtorska literatura)
Motivacija za pisanje
[uredi]
  • Zakaj pišemo? Zardi predmeta, samega sebe ali socialnih skupin, NE PA zaradi avtorskega napuha ali znanstvenega prestiža.
  • Leposlovje: večji poudarek na načinu, kako je nekaj zapisano, kot na dejanski sporočilnosti.
  • litaratura, ki jo razume le oek krg strokovnjakov, je pointless, saj nastaja zgolj iz potrebe kulturnih elit, da bi se potrdile v svoji izjemnosti.
Izbira jezika
[uredi]
  • jezik prilagodimo bralcu
  • zakaj pišemo v angleščini? Svoje sporočilo širimo izven slovenskih nacionalnih okvirjev
Izbira teme
[uredi]
  • ni smiselno izbirati tem (za diplomsko, magistrsko delo) zgolj na podlagi zanimanja/pozitivnega čustvenega odnosa do teme
  • intenzivno ukvarjanje s temo vzpodbudi zanimanje
Vaje v pisanju
[uredi]
  • smiselnost učenja tipkanja in uporabe miške že v najnižjih razredih OŠ
  • :s:sl: = slovenski wikisource
  • OCR = optično prepoznavanje črk (za kopirat besedilo)
Usoda avtorstva
[uredi]
  • avtorji imajo svojo zakonodajo (zavira kulturni sistem)
  • avtorske zahteve: lektorji in uredniki ne smejo pretirano posegati v dela
  • SOAVTORSTVO: poseganje v beseilo razumemo kot sodelovanje, ne kot kritiko; Wikiknjige; upoštevati moramo: zatiranje ega, delitev dela, odprtost za spremembe.
Objavljanje
[uredi]
  • "postaviti besedilo" danes pomeni naložiti ga na strežnik ali spletno mesto (ne več pretipkavanje z rokopisov v tiskarni) z namenom, da ga najde čimveč ljudi
  • status OBJAVE: na splet je postavljeno z namenom, da ga prebere čimveč ljudi, opremljeno je s ključnimi besedami, linki, vključeno v kazala, je reklamirano na forumih. če tega nima, je na splet le postavljeno, ne pa tudi objavljeno.
Množični um ali pametna množica
[uredi]
  • = collective consciouness...
  • je način organizacije znanja v informacijski družbi (Wikipedija), ki je javno dostopno, stalno spreminjajujoče in ga oblikujejo posamezniki.
  • znanje je javna dobrina, Wikipedija je totalni zajem človeškega znanja
  • Logo Wikipedije: oblika GLOBALNE PUZLE
  • kategorizacija v Kategorije (določitev mesta po hierarhiji znanja) in Glej tudi (sorodna gesla)
  • LARON LANIER: kritik množičnega uma, Wikipedija je "vladavina drhali", samo organizacija že obstoječega znanja in nič novega
  • MNOŽICA: danes pomeni konstruktivna kreativna sila, je skupnost posameznikov, ki deluje zavestno.
Avtorske pravice
[uredi]
  • besedilo iz pravnega zornega kota je intelektualna lastnina, ki jo ščiti copyright = avtorske pravice (vedno težje uporabna v družbi)
  • CREATIVE COMMONS (ustvarjalna gmajna): izhaja iz svobodne kulture (free culture); kje? Wikipedija; oblike: priznavanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno, brez predelav
  • COPYRIGHT (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah): izhaja iz kulture dovoljevanje (permissions culture); kje? literarna dela; poudarjanje avtorstva, dela so obravnanava kot lastnina, zaščita dela še 70 let po smrti avtorja, znak avtorske zaščite = ©

Bralec

[uredi]
Prosti dostop
[uredi]
  • Osnovno znanje (osnovno, srednje in visoko šolstvo) mora biti prosto dostopno = zastonj
  • knjige so pred internetom redko bile prosto dostopne (izven šolstva)
  • internet: svobodni tok informacij (zemljevidi, slovarji zastonj)
  • strah: storitve, ki jih imamo zdaj zastonj, bi postale plačljive (na internetu)
  • Google Knjige: za digitalizaciji svetovne knjižne zaloge (EU knjižnice: to počne Europeana)
  • v litararno sfero vstopajo internetne prakse z zamudo (problem: denar založnikov, tiskarjev..)
  • PROSTA/ODPRTA DOSTOPNOST (OA open access) = namen je širjenje znanstvenih informacij (prost dostop = kadar koli, kdor koli, kjer koli lahko dostopa do informacij); dokument izgubi status proste dostopnosti, če je treba njegovo uporabo plačati.
  • prost dostop ni enako prosta vsebina (free content): vsebina = lahko jo poljubno spreminjamo; dostop: vsebine se ne spreminja
  • Open data (odprti podatki); Open access (odprti dostop); Open content (prosta vsebina); Open knowledge (prosto znanje); Open education (prosto izobraževanje) itd.
  • Open Access Slovenia
  • Tipi prostih dostopov: ZLATI (prosti dostop zagotovi založnik); ZELENI (zanj poskrbi avtor); PLATINASTI (publikacije, s katerimi avtor nima stroškov: krije jih nekdo drug)
  • Univerzitetni REPOZITORIJI (arhiv diplomskih, magistrskih, doktorskih del) = obetaven način za izogibanje založniškemu monopolu
Založbe
[uredi]
  • so segment kulturne industrije
  • zakaj plačevati za knjige zaradi založb, ki jih izdajajo, če imamo lahko do njih prosti dostop? Znanje = javno dobro
  • založbe so proti knjižnicam: "Nam jemljete biznis!"
  • PREDATORSKE ZALOŽBE: revije postavljajo na splet po principu zlatega prostega dostopa, tako zmanjšujejo monopol založniških velikanov

Neznane besede

[uredi]

ležeči tisk in krepki tisk

  • pasus: odlomek, del besedila
  • redakcija: urejanje, popravek; izbor, združevanje, preformiranje besedil
  • impresum: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
  • utilitarno pisanje: kjer je praktična uporabnost pisanja pretirano poudarjena
  • pismouk: učenjak
  • ludisti: razbijalci strojev
  • malikovalec: kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal
  • analfabet: nepismen človek
  • Gutenbergova galaksija: knjiga, analizira učinke množičnih medijev, še posebej tiska, na evropsko kulturo in človeško zavest. V tem kontekstu osnuje izraz globalna vas, ki se navezuje na idejo, da množična komunikacija vpliva, da se način mišljenja, sicer značilen za vas, razširi na ves svet.
  • kataklizma: dogodek (naravni), ki povzroči znatne spremembe na zemlji/v vesolju
  • kooperativnost: sodelovanje
  • kredibilnost: verodostojnost, zanesljivost
  • legalizem: pismouštvo, going by the bible
  • emancipatornost (emancipacija): pridobitev enakopravnega položaja
  • pluralnost: številčnost
  • socialno podjetništvo, darilna ekonomija
  • grafomanija: obsesija s pisanjem
  • hermetizem: lastnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi / vi tega pač ne štekate!
  • diletantizem (diletant = amater): začetništvo
  • filologija: veda o jeziku, književnosti, kulturi naroda
  • defetizem: mnenje, da je kako prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • kanon: pravilo, načelo, norma (zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji); kanonizirana dela
  • OCR: optično prepoznavanje črk
  • konfiscirati: zapleniti
  • penat (rumska mitologija): bog in zaščitnik hiše
  • intenca: namen, usmerjenost
  • Egalitarizem: politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi ter zahteva njihovo odpravo. Egalitarizem je tudi izhodišče proti ločevanju na podlagi rasnih, verskih, spolnih idr. razlik.
  • multitude: množica, crowd, mob
  • sublimen: vzvišen, plemenit
  • množičenje: crowdsourcing, množica deluje v korist skupnosti
  • derivacija: predelava
  • OA: open access
  • kolonializem znanja: založbe forsirajo objavljanje knjig, ker imajo dobiček?
  • predatorske založbe: predatory open access publishing, objavljajo na splet z zlatim dostopom
  • repoztorij: arhiviranje diplom, magistrskih in doktorskih del
  • koncern: velika združenja podjetij, korporacija (v ZDA)
  • pismouška zadrtost: trdovratnost, zagrizenost, teško se odpravi (pismoušnost = legalizem)
  • Sokalova potegavščina: članek uveljavljenega pisca so uredniki slepo objavili samo zaradi njegovega slovesa
  • nihilizem: nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • trivialnost: vsebinska praznost, obrabljenost..
  • uzurpacija: nasilna in nezakonita prilastitev
  • kliktivizem: slabšalen izraz za uspehe, ki jih socialna omrežja dosegajo na politični sceni
  • antagonizem: nasprotje
  • revolt: upor
  • arbitrij: strokovna presoja
  • recenziranje: postopek za selekcioniranje kredibilnih (verodostojnih) informacij od nekredibilnih. bo nek članek objavljen ali ne?
  • pereča tema: aktualna tema
  • garnirati: dodajati, obogatiti
  • "unarekovajena beseda"
  • metuzalemsko star: zelo star (Biblija)
  • famulus: pomočnik, navadno pri znanstveniku (znanstvenik in njegov famulus