Uporabnik:An pirc

Uvod v študij slovenske književnosti 2022/23

Nova pisarija

Uvod

Nova Pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik (izhajal med 1990 in 2002)
prehod od papirja na zaslon zahteva spremembe
sprva mišljen naslov Nova pismenost (navezuje na Vodnika)
pridevnik "nova" namiguje n at. i. nove medije
Wikimedijina spletišča (z izjemo Wikivira) namenjena gojenju skupinskega avtorstva

Prešernova Nova pisarija

navezuje na njegove satirične pesnitve z naslovom Kranjska pisarija
objavljena v drugem zvezku zbornika Kranjska čbelica l. 1831
1847 v Poezijah kot Nova pisarija (razdelek Različne poezije)
47 tercin (142 verzov)
pogovor med učencem (sprašuje) in učiteljem oz. pisarjem (odgovarja) - vsebuje 30 pisarjevih in 18 učenčevih replik; 21. tercino si delita, zadnja replika, ki je pisarjeva, je sestavljena iz enega verza
Prešernova ironizacija nasprotnikov njegove poetike (predstavljeniz nesimpatičnim pisarjevim stališčem) - slovničarja Jernej Kopitar in Franc Serafin Metelko, škof in nabožni pisec Matej Ravnikar ter cenzor Jurij Paušek

Pismenost

biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
nekoč omejena na posvečene posameznike, ki znali brati in pisati (sprva religiozne tekste) - do te elite nezaupljiva distanca
zadnja četrtina 18. stol. uvedba obveznega šolanja na cesarsko-kraljevi ukaz (procent pismenih raste in postaja nujna veščina)
določa prag civiliziranosti - za razviti svet značilen odstotek v bližini številke 100, kjer je velika nepismenost velja za nerazvito
nekoč pisati pomenilo samo pisanje z roko, danes samo še v šoli in posebnih priložnostih
medgeneracijski očitki o nepismenosti - mlajši ne znajo pogovarjati, starejši ne obvladajo osnov sodobne komunikacije
tradicionalno pismenost sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
potrebna aktivna, interaktivna udeležba v komunikaciji (površinsko znanje o osnovnih funkcijah še ne pomeni pismenosti - kot bi pero zgolj namočil v črnilo)
več specialnih pismenost - sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah, obvladovanje več porazumevalnih kodov prednost
samo splošna pismenost samoumevna in obvezna - vključena spretnost za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
testi pismenosti - slabe uvrstitve vpliv na kulturno samozavest, iz publicistične vznemirjenosti sledi poprava napak, šolarji manj uspešni pri bralni, boljši pri e-pismenosti
pogosta raba mobijev in računalnikov za komunikacijo vodila v razumevanje te kot del splošne pismenosti (v prihodnosti morda kot pismenost ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi)
bloge prebira 43% uporabnikov interneta (417.000 Slovencev), piše jih samo 6% (razlike podobne odstotku pismenih v 18. stoletju, t. j. pred uvedbo obveznega šolanja=
prizadevanje za sprotno vključevanje novih aspektov in zahtev ter širiti krog pismenih
ignoranca do računalniške pismenosti s strani sloja, ki tradicionalno skrbi za opismenjevanje (šolniki, literati, humanistični izobraženci ipd.)
s tehnologijo do raznovrstne, kompleksne in učinkovite pismenosti
računalniki odpirajo vedno nove možnosti in zadajajo več dela
novodobna elektronska pismenost novi sestavni del splošne pismenosti
med pisci blogov prvič v zgodovini enak delež med spoloma (širitev polja demokratičnega?)
del aktivno pišočih prebivalcev po ocenah okoli štiri odstotke, delež nekoliko višji v mestnih okoljih
pisni kanal v komunikaciji manj cenjen kot ustne informacije
v informacijski družbi podjetnost nanaša na udeležbo pri produkciji informacij, t. j. vsakršno kulturno kreativnost
humanisti morali zavzemati za čim večjo podjetnost (kreativnost) populacije - ljudje čim več pisali in objavljali

Informacijska družba

ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (industrial society)
kultura tiskane knjige umika drugačnim komunikacijskim kanalom, njena civilizacijska vloga marginalizirana
tiskana knjiga bolj estetsko vlogo, zbirateljski artikel
obvezno berilo sposodi samo tretjina dijakov (Cobissova izposojna statistika), dve tretjini na zaslonu (izvzeto ne-branje)
zastarela stališča, da je digitalna informacija ranljivejša od natisnjene
onesnaževanje okolja s tiskanjem (primerjava s proizvodnjo avtomobilov)
govor o preobilju informacij, ki vodi v pasivizacijo družbe

Wikiji

neprofitna organizacija Wikimedia
Wikipedija in sestrska spletišča metafora nove družbene paradigme informacijske družbe (information society), sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe
razlogi za predanost Wikipediji: lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost in tesnejši stik z realnostjo (sprejemnikova dojemljivost in interesi), jasno in jedernato (enciklopedično) izražanje
Wikiji - žargonski izraz
informacije oblikujemo in objavljamo sami na svojo pobudo, kot vstopna točka v svet informacij
Wikimedijina spletišča: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar
pomoč z zbranimi informacijami in lasten prispevek informacij
možnost neposredne uporabnikove udeležbe pri produkciji informacij (skupno z blogi in socialnimi omrežji)
spletna enciklopedija Wikipedija obiskana zaradi zbranih informacij in za uporabnikovo prispevanje k njej
posebna jezikovna entiteta samo z obstojem na Wikipediji
lestvica jezikov po številu člankov na Wikipediji - Slovenija okrog 40. mesta (z emancipacijo drugih jezikov na lestvici spušča)
Kornaijeva kategorizacija jezike v tri skupine:

"comfort zone" - 16 svetovnih jezikov, brez skrbi za t. i. preživetje
"vitalni jeziki" - 83 jezikov, tudi slovenščina, potrebna digitalna orodja jim zagotavljajo nadaljnjo eksistenco
"border line" - 90 jezikov, nejasna prihodnost
(umirajoči oziroma mrtvi jeziki - 41 jezikov (ob neupoštevanju zahtev informacijske družbe do skupnosti))

6500 jezikov, ki se ne pišejo - govorijo zelo majhne skupnosti, izginjajo z zadnjimi govorci
na Wikipediji 290 jezikov, največji delež v angleščini (13 % in pada)
po uporabi prednjači angleška (54 % klikov), sledijo japonska, nemška, španska, ruska, francoska in italijanska
slovenska Wikipedija od 2002, 2016 presegla 150.000 gesel
status člankov na Wikipediji urejen z licenco "creative commons (cc)" (licenca ustvarjalnega ljudstva)
ohranjanje in spodbujanje svobode in kreativnosti vodilni gesli wikiskupnosti (odsotnost avtoritete)
porast akademskih objav in povečana dostopnost do znanstvenih informacij na Wikipediji
ob aktualnih političnih in drugih javnih dogodkih obisk Wikipedije zelo naraste
akademska srenja dolžna poskrbeti za plasiranje svojih spoznanj v Wikipediji in povezati akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami

Wikiji in šola

zlasti Wikiverza pomembno pedagoško orodje
leta 2004 pojav potrebe po popisu skupinskih projektov, leta 2005 fakultetni seminarji, leta 2007 dobili wikiprojekti na seznamu svoje poglavje
združitev Wikipedije s šolskimi obveznostmi vodi v ogrozitev veselja do njene uporabe
zabrisanost meje med delovno prisilo in prostim časom v akademskem svetu pripeljala k vpeljavi Wikipedije v fakultetni seminar
omogoča vstop v svet realne strokovne komunikacije in študenta pripravi, da naloge opravlja v odgovornem odnosu do skupnosti (ne zaradi pričakovanj staršev ali učiteljev)
Wikiverza ni nadomestilo za spletno učilnico
vandalski posegi v profile drugih in tuje članke (na angleški Wikipediji povprečen čas trajanja vandalskih psegov dve minuti, nekaj podobnega na slovenski)

Avtor

literarni zgodovinarji do 60. let 20. stoletja (do nastopa interpretacijske šole) osredotočali predvsem na avtorja
naslednja generacija literarnih zgodovinarjev pozornost usmerila v besedilo - poudarek na avtonomnosti umetniškega besedila ("kaj je avtor hotel s tem povedati" prepovedano)
v 80. letih pozornost usmerjena k bralcu (zgodovinskemu in aktualnemu) in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - od tu študije o trivialni literaturi (literaturi za bralca)
usmeritev k bralcu morda povezana z demokratičnimi procesi - v prvi plan postavljen posameznik in njegove pravice
meje med posameznimi fazami med seboj zabrisane, vendar prehajanje razvojno razložljivo

Motivacija za pisanje

različne motivacije: predmet, posameznik sam ali katera od socialnih skupin
znanost usmerjena k iskanju primerne teorije - hipoteze preverjene z eksperimenti in opazovanjem, vendar se ne sme zanemariti gradiva in metod, ki bi pripeljale do nasprotnih rezultatov
leposlovje za razliko od znanstvenega oz. strokovnega pisanja daje večji poudarek načinu, kako je nekaj sporočeno in ne toliko vsebini poročila
bralci leposlovja načeloma vseh generacij in profilov
Literatenliteratur nemški izraz za ozek krog strokovnjakov - zaradi očitka neberljivosti slabšalen pomen
besedila glede na prostor objave in glede na namembnika
znanstvene objave - objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih s statusom znanstvenih publikacij (edino tu znanost dogaja, znanstvene teze pa preverjajo in usklajujejo)
strokovne objave - tradicionalno te, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (v šolah, enciklopedijah, leksikonih in slovarjih)
publicistična besedila - objave v dnevnem časopisju, zabavni periodiki, v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc

Izbira jezika

pragmatična utemeljitev: maksimalno upoštevanje namembnika
za globalno javnost v lingui franci angleščini, za domačo publiko v slovenščini
slovenščina nevtralni jezik za razprave o slovenski književnosti, vendar spoznanja potrebno razširjati tudi preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika
angleščine vedno več, a procentualno njen delež ne raste
izvlečki in povzetki v tujih jezikih prisotni v domačih literarnovednih publikacijah že od nekdaj (Slavistična revija objavljala tuje povzetke že od 1950 dalje, od 1970 še drugojezični izvlečki)
vzporedno dvojezično objavljanje kljub mnogim prednostim (manjša možnost, da članek spregledan) povzroča številne frustracije in je finančno zahtevnejše
slovenska Wikipedija nastala z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa omogočila primerjavo tega znanja s tistim v tujih jezikih in spodbudila k vzajemnemu poseganju

Izbira teme

za nas pravo vrednost samo realizirane, konzumirane izbire - iz tega izvira nezadovoljstvo s številom izbir
v akademskem okolju izbiro narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji itd.
temo težko izbrati iz ljubezni do nje - morda na področju leposlovja, kjer so posamezniku teme poznane že od vrtca naprej, pri znanosti se ljubezen in zanimanje rodita šele po intenzivnem ukvarjanju s prej nepoznano tematiko in je posledica zavzetega raziskovanja
ključna odprtost za predmete in teme, ki so nam novi in jih odkrivamo pri predavanjih, ob branju knjig ipd.
ni dobrih ali slabih tem
izbira tem za seminarske naloge pri študentih pogosto povezana z njihovo zgodnjo bralno izkušnjo
v stroki z maksimalno vrednostjo označena literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu
pomembnost se določa v mednarodnem okolju - najpomembnejše teme, okoli katerih zbira veliko piscev (izrazito slovenske teme ne sodijo sem)
danes spremembe na lestvici relevantnih tem (poleg števila piscev in globalne slave) dosegajo z vključevanjem spolnega filtra, skozi žanrsko perspektivo, skozi motivno perspektivo

Vaje v pisanju

pisanje je veščina, spretnost, začetnik se mora navaditi na orodje
tipkanje in pisanje razvojno pomembna (haptične oz. tipalne izkušnje)
čitalniki in OCR (optično prepoznavanje črk) pomoč pri pretipkavanju besedil
pretipkavanje besedil slovenske nacionalne literarne preteklosti - digitalizacija pomembna, sicer ta v roku nekaj desetletij ne bi bila dosegljiva in berljiva
Wikivir postalo zajetno skladišče slovenske literarane klasike v javni lasti - slovenščina ena od 114 jezikov s takim repozitorijem

Usoda avtorstva

zakonodaja o avtorstvu se razrašča
pravo je mehanizem, ki ima vlogo zavore v kulturnem sistemu (ne skrbi za njeno fleksibilnost)
avtorji želijo čim manjši poseg lektorjev in urednikov v njihova besedila
nekateri skušajo zanimanje za svoje delo in njegovo zaželjenost povečati z omejevanjem dostopnosti besedila - prepoved razširjanja po spletu ali preprečevanje ponatisa v učbenikih

Soavtorstvo

z Wikiji in drugimi oblikami kolektivnega pisanja k odprtosti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
na Wikipediji predviden seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitnejših sodelavcev
spodbujanje pisanja za skupno dobrobit
medsebojno dopolnjevanje besedil in opozarjanje na napake

Objavljanje

objavljanje v reviji ali knjigi, še lažje na spletu - objava danes cenejša in dostopnejša (potrebno znanj o rabi orodij za pisanje)
postaviti besedilo pomeni naložiti besedilo na spletišče ali spletno mesto
objaviti besedilo v spletno okolje pomeni postaviti dokument z namenom, da ga prebere čim več ljudi
hiperpovezave v besedilu povečajo njegovo dostopnost in da sebolj vpenja v sobesedilo
na Wikiverzi teksti namenjeni lokalni, razredni rabi
avtorjeva intenca odloča če besedilo na spletu status objave ali ne (drugače samo postavljeno na splet in ne objavljeno)
spreminjava tehnologija in zakonodaja otežujeta opredelitev statusa besedil

Množični um ali pametna množica

način organizacije znanja v informacijski družbi - znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje
cilj tega prizadevanja korist za vsakega člana skupnosti
splošno znanje nastaja kot dialog med posamezniki
Wikipedija metafora novodobne organizacije vednosti v vrsti prizadevanj človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja
Wikipedija s svojimi 300 jeziki spominja na babilonski stolp, le da prvič v zgodovini v njej zagotovljena primerljivost znanja
vprašanje o pravični porazdelitvi znanja
enciklopedije imele informacije razporejene po abecedi ali drvesno - asociacije na mozaik, kalejdoskop ali krpanko, Wikijev logo globalne puzle ustreza tem asociacijam
Wikipedija znanje gradi od spodaj navzgor in združuje lokalni interes z globalnim
veliko skeptikov o sodelovanju pri deljenju znanja na Wikipediji
Wikipedija dokaz trditve teoretikov da množica v določenih situacijah opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani

Avtorske licence

rezultat pisanja besedilo, stroke različno definirajo: jezikoslovje - oblika jezikovne komunikacije, literarna veda - nekaj berljivega, pravni zorni kot - intelektualna lastnina (okoli te izoblikovala specifična zakonodaja - copyright
Nova pisarija ruši preživete pravne koncepte

Creative commons

avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture (pojem uveljavil Lawrence Lessing)
namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov (ni toliko na preži za morebitnimi zlorabami)
več licenc cc, te so spremenljive
najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license in ima globalno veljavnost - z njo opremljena dela prosto dostopna, uporabnik mora navesti njihovega avtorja (enostavna uporaba, lastnika avtorskih pravic vodi po korakih)
spletne objave - do skripta z logom in opisom licence z izhodiščne strani (vgradimo na dno objave)
licenca "svobodne kulture" - uporabnikom dovolimo spreminjati svoje avtorsko delo

Copyright

avtorska zakonodaja, ki po svetu ščiti izvirna avtorska dela fiksirana v kateremkoli mediju: literarna, glasbena, dramska, filmska, arhitekturna ipd.
dela ščiti pred zlorabo: nepooblaščeno distributiranje in razmnoževanje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela
avtorske pravice problematične, izhajajo iz treh neustreznih konceptov:

pretirano poudarjanje tvorca pri intelektualnih proizvodih (avtorstvo)
z izjemo tiskanih objav slabše prilega drugim medijem, zlasti internetu - ni kompatibilna z informacijsko družbo
intelektualne proizvode obravnava kot lastnino in jih ne vidi kot javno dobrino

copyright ne upošteva nematerialne dimenzije (ne gre za običajno človeško lastnino, ki običajno pripada enemu človeku naenkrat)
informacije tudi materialno dimenzijo, vendar v ozadju in njen delež zmanjšuje
specifični status informacij - potrebna radikalno drugačna zakonodaja
lastnik pravic avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi - delo v okviru službenih obveznosti, pripada lastništvo inštituciji (običajno potrjeno v pogodbi)
seminarske in diplomske naloge študentov - objavo omogoči šola, vendar potrebno soglasje študenta
skupinsko delo (več avtorjev delo kot neločljivo celoto) - običajno zavežejo v pogodbi, pred objavo morajo strinjati vsi avtorji skupinskega dela
če izvedeno delo nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
prodaja dela in prodaja avtorskih pravic - če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju (cilj založb)

Prosti dostop

knjige do nastopa interneta glavni vir znanja in zunaj šole bile redko "prosto dostopne", torej zastonj
zunaj šole prosta dostopnost znanja manj samoumevna
z internetovo razširitvijo prostora svobodnega pretoka informacij postopoma krepijo pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti, znanje se torej odpira
najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija - industrijska družba in vojska prakticirata tekmovalne odnose med ljudmi
informacijska družba zaradi narave informacije lahko privošči kooperativnost, civilizacijsko višjo obliko odnosov
znanstvene revije morajo biti spletno dostopne in po možnosti zastonj, čeprav veliko znanstvenih objav še vedno plačljivih
prosta ali odprta dostopnost (OA open access) nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij
prosta vsebina - vsebino (informacije, besedila) lahko poljubno spreminjamo, prosti dostop - ne predvideva in ne dovoljuje poseganja v vsebino
"družina open" - tu kopiranje v redu, le ne smemo zamolčati imena tistega, od katerega prekopirali

open access - kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podtkov na spletu
open data - večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu
open content - kako doseči svobodno dosegljivost virov, ki zanimajo splošno publiko
open knowledge - prosto znanje
open education
open source programska oprema in tako licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje
open research
open science - podatki, metode in orodja, ki omogočajo transoarentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje

prosti dostop v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost - do informacije lahko pristopi kdor koli, kjer koli in kadar koli
v zlatem OA običajno recenzirani revijalni članki, v zelenem OA predobjave ali poobjave
sivi dostop - spletna dosegljivost publikacij, do katerih sicer težko priti (diplom, doktoratov, konferenčnih poročil in izvlečkov)
hibridni dostop - poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija (humanistične in družboslovne monografije, ki jim založnik z vzporedno objavo skuša povečati uporabnost)
zakasnjeni prosti dostop - v prosti dostop po omejenem obdobju embarga
platinasti dostop - z besedili avtorji nimajo stroškov (značaj slovenskih znanstvenih člankov), te pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen
akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa, se vpisujejo na seznam ROARMAP - Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies

Založbe

vse v spletni enciklopediji javna last, večina člankov skupinske narave (glavnega avtorja težko določiti)
optimističen pogled, da v prihodnosti manj intelektualne kraje, ker znanje ne bo več lastnina fizičnih ali pravnih oseb na enak način kot npr. nepremičnine - Tomaž Akvinski
Aaron Swartz z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil zastonj dostop do njih
založbe segment kulturne industrije - bralca namesto kot kreativnega in sodelovalno razpoloženega udeleženca v množični kulturi sodobne informacijske družbe razume kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti
biti informiran ena od osnovnih človekovih pravic
založbe ne opravljajo več svojega osnovne naloge, zalaganja oz. kreditiranja publikacij
bolj racionalna poraba subvencij za objavo in promocijo na spletu
založbe agresiven nastop proti knjižnicam, sebe zagovarjajo z ohranitvijo delovnih mest v založništvu
Science Publishing Group - izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij in jih postavlja na splet po principu prostega dostopa
vzoren primer International Journal of Language and Linguistics
Jeffrey Beall seznam predatorskih založb, ki v želji po zaslužku kršijo osnovna prsvila akademskega obnašanja

Repozitorji

preko številk o citiranosti dobimo najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja
branost objave meri s številom dostopov na stran in številom klikov na objavi
Googlova analiza obiska (Google analytics), sprva narejen za spletne strani podjetnikov, možnost zastonjskih števccev dostopa
kanadski projekt PKP (public knowledge project)
zaenkrat glavni namen repozitorijev arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
vse tri slovenske revije Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost v prostem dostopu takoj po izidu na papirju že vse od začetka izhajanja
forum SlovLit

Varovanje zasebnosti

slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja - njihova velikost, tuj izvor, premočna konkurenca domačim podjetjem ipd.
napaka enačenja skupnega z javnim (splošno in strokovno javno)

Kredibilnost

objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede jihove kredibilnosti oz. zanesljivosti
danes prisiljeni k samostojni presoji verodostojnosti objav
preverjamo: avtorja, inštitucijo/medij (v okviru katerega informacija objavljena), starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje ne glede na to, ali gre za objavo na papirju ali na spletu
avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so poznana v javnosti - status preverimo v bibliografiji, mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris
napaka pri dojemanju informacij starejših kot bolj verodostojne in ugledne: Vladimir Pavšič (Matej Bor psevdonim v poeziji) - literarni kritik, veljavnost njegovih venetoloških publikacij vprašljiva; Alan Sokal - matematik in fizik, podtaknil zmedeno pisarijo uredništvu univerzitetne revije, kateri uredniki zaradi njegovega slovesa slepo zaupali (Sokalova potegavščina) - svarilo pred prenašanjem zaupanja iz enega področja na drugega
pogosta nezaupljivost do mlajših avtorjev, čeprav ti bolje teoretsko podkovani in znajo učinkoviteje priti do informacij na spletu
legitimiteto daje avtorski samovolji tudi vključenost v katerega od projektov popravljanja sveta (feministični, religiozni, družbenosistemski) - znanost uporabljena kot inštrument za doseganje socialno aktivističnih ciljev (ne gre za objektivno, nevtralno, kredibilno podobo sveta) - taka besedila lahko vseeno pridejo v publikacijo, kadar delež nevtralnih informacij odtehta aktivistično razsežnost

Aktivizem

sprememba v dojemanju znanosti zaradi prepričanja, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, zaradi raziskovalčevega interesa - v končni fazi vedno manipulativno; močna idealogiziranost literarnovednih šol
z večdesetletnim zamikom se ameriška ideologizacija naseljuje tudi v slovenskem akademskem prostoru
aktivizem je socialni koncept (kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju - splošni pomen), z razvojem civilne družbe se ta segment javnega delovanja krepi, kontaminira tudi znanost in njene inštitucije, običajno se povezuje z levimi in liberalnimi nazori in gibanji, vendar ni nujno povezan z naprednimi družbenimi gibanji
aktivizem lahko slep za pomisleke in protiargumente, kompleksno problematiko reducira na preproste manihejske opozicije, posamezen fakt pa posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci, ogiba se statističnih podatkov (z njimi da manipulirati)
kritična refleksija - odmik od predmeta opazovanja, odpira nas za stališča in interese drugega in preprečuje zaverovanost in prepričanje v svoj prav, nujna za naše delo; aktivizem s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv
Christian Fucs - kritično mišljenje je mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje, vrednoste itd. in ima od tega korist

Avtorstvo

inštitucionalna vezanost avtorja - inštitucija podeljuje legitimiteto njegovim objavam, hkrati pa rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov - to vodi v ustanavljanje alterantivnih kanalov za publiciranje
na področju strokovnega objavljanja solistične publikacije redke (običajnejše za leposlovno produkcijo) - samozaložbe, ko avtorja nobena od t. i. uglednih založb ne vzame pod okrilje; pojav digitalnega tiska privedel do samozaložbe kot običajne oblike objave - previdnost, ker besedilo nišlo skozi uredniški ali recenzijski postopek - preverjanje zanesljivosti na drugih ravneh
starost dokumenta: starejše publikacije verjetno prestale več kritične presojev zato njihove informacije bolj zanesljive; stare dokumente primerjati s tistimi objavami, kjer lahko informacijo ažuriramo, to je na spletu, zlasti Wikipediji; strokovna področja na Wikipediji (tu tudi literarna veda) - tu splošne enciklopedične informacije bolj zaupanja vredne od natisnjenih, saj so nastale na podlagi teh, njihove napake ali pomanjkljivosti pa bile popravljenene (v historiatu člankov možno spremljati spreminjanje članka v času)
izločanje nepreverjenih informacij: gledamo na mesto objave, ali je besedilo mogoče nastalo iz želje za vzbujanje pozornosti

Strokovno recenziranje

strokovno recenziranje - v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih, je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete; recenziranje naj bi preprečevalo objavo nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov
recenzenti - strokovnjaki, katerim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja (običajno uredniki časopisov, zbornikov, knjig)
delo, ki je predmet strokovne presoje recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami
nevtralno in pravično presojo skušajo zagotoviti z anonimizacijo postopka - tako preprečujejo nepotizem, t. i. slepa recenzija - ko avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka, dvojna slepa recenzija - ko recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje
revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh, tam razložijo tudi merila za presojo; avtorji morajo vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve
recenzijski postopek tri izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem; opozorila na faktografske spodrsljaje in pomanjkljivosti, metodološke pripombe, posamezne pretirane posplošitve ali pavšalne vrednostne oznake, slogovno in pravopisno neustrezne pasuse - če se avtro s pripombami ne strinja, članek umakne, sicer pa jih upošteva in popravljen članek ponovno pošlje uredništvu
nekatera uredništva so formalizirala recenzijski postopek tako, da recenzenti svoja stališča vpisujejo v obrazec, kjer predvideno določiti tip članka in njegovo tematsko področje, presodijo ustreznost naslova, poročajo o obsegu članka v znakih (uredniško določena zgornja meja), če manjka kakšen nujni del članka, pri člankih v tujih jezikih se odločijo ali bo izdan v tujem jeziku ali v prevodu, označijo jezikovno plat članka (po možnosti nakažejo potrebne popravke), slog članka, njegova tehnična plat, izbiro teme (pereča - aktualna ali obrobna), metodo, pregledajo reference in naštejejo morebitne napačne trditve, kompozicijske, argumentativne in sporočilne nedoslednosti

Pravopis

Ločila: razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem, narekovaji (Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev), dvopičje (levostično namesto nesično, odveč pri naštevanju), tripičje ali tropičje (namesto veznika itd., je nestično in pred njim ni vejice, vprašajev in klicajev v strokovnem besedilu manj, podpičje pred pojasnjevalnimi deli povedi (ko vejica prešibka, pika pa premočna)
Velike začetnice: naslovi kolon ali vrstic v tabelah - priporočila gredo v smer velike začetnice, celice znotraj tabele z malo začetnico; v alinejah pri naštevalnem seznamu velika začetnica le kadar te prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem take vse alineje)

Formati besedil

različni računalniški formati besedil:

txt pomeni golo besedilo
doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
htm ali html je spletno besedilo
pdf je natisljivo besedilo
besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

ozaveščeni uredniki naročajo avtorjem, naj tekste oddajajo v formatu rtf ali odt, ki je nekomercialna različica formata doc ali docx
format pdf namenjen oddaji v tiskarno (odločajo tudi zaradi oteženega poseganja v besedilo), problematičen za recenzijo

Besedilo v wikijih

pišemo neposredno v okno (odpre s pritiskom na zavihek Uredi), lahko tekst sestavimo v urejevalniku in nato prenesemo na wikistran

Čemu sploh citiramo

najbolj zaželjeno navajanje izjav splošno poznanih in cenjenih avtoritet - s tem pisec tvori krog zaupnikov
garniranje besedil z referencami na druge pisce oblikuje referenčne kroge - med sabo razlikujejo glede na stroko, temo, generacijo ipd., z njimi avtor izkazuje svoje poznavalstvo in umešča svoje sporočilo v kontekst - olajša razumevanje in poveča njegov učinek

Prepisovanje

plagiat - kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave; tako početje moralno zavrženo, nima pa vedno pravnih posledic, razen ko je kršena avtorska zakonodaja
kljub splošnemu prepričanju plagiate na Wikipediji odkrivajo lažje in hitreje
plonkanje oziroma prepisovanje lahko oblika lenobe (posameznik pozabi prilagoditi podrobnosti v tekstu ali pa prepiše besede, odkrit je lahko po rabi besed, ki niso običajne za njegovo izobrazbo ali stroko), lahko pa načrtna strategija oz. sistematično prilaščanje tujega

Citatni indeksi

Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosto citirane) objave od manjpomembnih
ločeni citatni indeksi za znanstvena področja:

SCI (Science Citation Index) - naravoslovje začelo s tem že leta 1960
SSCI (Social Sciences Citation Index) - temelji na citatih 3000 revij
AHCL (Arts and Humanities Citation Index) - izpisuje citate iz 1700 revij

Na Slovenskem:

Scopus (pokriva več kot 20.000 akademskih časopisov, zbirka 50 milijonov člankov)
Web of Science (WoS)

na spletu na razpolago zastonj Google Scholar (Google Učenjak)

Faktor vpliva

IF (impact factor) - številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije; velike indeksirne hiše imajo vsaka svoj način izračunavanja vplivnosti revij, prvi in najbolj poznan bibliografski servis Thompson Reuters
številko dobijo tako, da število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek
Scopusova podatkovna baza ponuja dve vrsti časopisne metrike

SNIP (Source-Normalized Impact per Paper) - meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju
SJR - omogoča primerjavo med sorodnimi revijami

slaba stran teh meritev je kulturna pristranskost
faktor vplivnosti revije se je ponekod uporabljal tudi kot merilo kvalitete člankov v reviji - taka širitev v Evropi odsvetuje, saj kvaliteta objavljenih člankov v reviji lahko zelo niha
namesto pretiranega sklicevanja na IF se zavzema za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc, za sprostitev dolžine člankov, slik in prilog, za enakopravno upoštevanje podatkovnih zbirk in monografij in ne le člankov in, kar je pomembno zlasti za zgodovinske stroke, upoštevanje citiranja primarnih virov, tudi če gre za zelo stare objave
dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani oz. s kombinacijo obeh algoritmov
OCC - Open Citations Corpus
k natančnosti in objektivnosti bi prispevalo, če bi tudi pri znanstvenih objavah poleg podatkov o citiranosti ali številu povezav dodali podatek o branosti (audience measurement); za članke na Wikipediji dobimo podatek o branosti, tj. o številu klikov na članek

Slovenske znanstvene revije

Primerjalna književnost
Slavistična revija
Dve domovini
Jezik in slovstvo
Razprave SAZU
Studia mythologica Slavica
Knjižnica
Phainomena
Acta Neophilologica
Traditiones
Slavia Centralis (Maribor)
Verba Hispanica

Razprave o slovenski književnosti

Moj slovarček

A

ad hoc - ("čez palec") posebej za ta primer, v ta namen
anahron -
analfabet - nepismen človek

B

brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora

C

clicktivism - kliktivzem
copyright - Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
creative commons - ustvarjalna gmajna
crowdsourcing - množičenje

Č

D

defetizem - mnenje, prepričanje, daj je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
delete - brisalka
diletantizem - (začetništvo) nestrokovno, površno opravljanje kakega dela, amaterstvo

E

eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan
enter - vnašalka

F

fair use - poštena uporaba
fantazma - (fantazmagorija) podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
free culture - svobodna kultura
free content - prosta vsebina

G

gold access - zlati prosti dostop
green OA - zeleni prosti dostop

H

hermetičen - neprodušen

I

inertnost - lenobnost, nedelavnost
intenca - težnja, nagnjenje, usmerjenost

J

K

konfiscirati - zapleniti
konsenzualno - soglasno
kontaminirati - onesnažiti, okužiti
kopipejstati
kredibilnost - verodostojnost, zanesljivost

L

larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena

M "mob rule" - vladavina drhali

N

neologizem - nova beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena, novotvorjenka

O

open access - prosta ali odprta dostopnost
open content - prosta vsebina
open data - odprti podatki
open education - prosto izobraževanje
open knowledge - prosto znanje
open peer review - javno recenziranje
open research - odprto raziskovanje
open science - odprta znanost
open source - odprta koda

P

paradigma - vzorec, primer
peer viewing - strokovno recenziranje
permissions culture - kultura dovoljevanja
predators open access publishing - predatorske založbe
print on demand - tisk na zahtevo

R

relata refero - nedokumentirani
repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek

S

sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena; besedna zveza sploh
srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

Š

T

U

"uploadati" - naložiti
uzurpacija

V

Z

Ž

Domače naloge

1. domača naloga: Ivan Podržaj: Sorriento

Ivan Podržaj: Sorriento: Iz zbirke "Sanje in smoter"

2. domača naloga: Nacija-kultura

V tem ponovno oživljenem projektu, izvedenem na prelomu drugega tisočletja, obeležujoč dvestoto obletnico rojstva velikega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, se je na pobudo Moderne galerije projekt ponovno obudil, vendar v nekoliko posodobljeni obliki. Kot v izvirni izvedbi predstavlja pomemben del projekta ravno vključenost ljudi, in sicer preko Twitterja. Projekt predstavljajo tri ključne komponente: modrost panteona, duh ljudstva in dialog s strojem, t. j. botom.

Pri projektu Nacija – kultura se je izbralo štirinajst predstavnikov političnega razreda, saj ti skozi svoje besede na Twitterju skoraj dnevno delijo s svetom svoje misli – iz njihovega opusa se je izbral posameznikov najznačilnejši tvit; s t. i. čarovnijo tehnologije je umetna inteligenca naposled njihove besede dopolnila in jo spremenila v eno najbolj poznanih in uveljavljenih pesniških oblik, sonet. Zaradi vse prepogoste rabe strupenega jezika slovenskih državljanov na prej omenjeni aplikaciji, pa se je sonet tvoril tudi iz tvitov anonimnih avtorjev.

Tvorjeni soneti so zapisani v pisavi, oblikovani posebej za projekt Nacija – kultura. Ta je bila tvorjena na podlagi natančno skenirane prve izdaje Prešernovega Sonetnega venca.

3. domača naloga: Vtisi o Slavistični reviji

Ob pogledu na zvezek z rdečimi platnicami, ki smo ga prejeli pri predavanjih, se sprva ne bi zdelo, da gre za revijo, saj se splošna ideja o tem žanru precej razlikuje od te, v akademskem svetu prevladujoče predstave. Kdor, pa čeprav samo bežno, prelista revijo, kaj kmalu opazi, da ni napisana zgolj v nam poznani latinični pisavi, temveč tudi v cirilici. To ob prvih morebitnih vprašanjih pridobi smisel, saj gre konec koncev za slavistično revijo; nekateri slovanski jeziki pa so seveda zapisani ravno v tej, nam odtujeni pisavi. Skozi številne znanstvene članke v reviji si lahko bralec razširi obzorje svojega znanja na področju jezikoslovja in literarne vede v sklopu slovenistike oziroma slavistike.

4. domača naloga: Trubar in internet

Tako kot je povzeto v istonaslovnem članku, se je potrebno zavedati, da se bo slovenščina kot jezik lahko razvijala in utemeljevala v svetu še naprej, če bomo izstopali izven zacementiranih okvirjev. Trubar je bil eden prvih, če ne celo ravno prvi, ki je s tem načinom razmišljanja dosegel, da smo na Slovenskem dobili prvo knjigo; vendar kar je bilo v njegovih časih razumljeno kot prelomno dejanje, to je prehod iz ustnih v knjižna besedila, bi bilo danes razumljeno le kot skromna kaplja na suho zemljo. Čeprav je za razvoj jezika pomemben katerikoli prispevek, se je potrebno posodobiti - morali bomo začeti posegati po bolj digitalnih virih in oblikah komunikacije. V grobem smislu je ideja še vedno ista, kakor v davnem 16. stoletju - knjigo in napisan besedo približati bralcu - danes velja enako, vendar se razlikuje v obliki - kar je bila nekoč knjiga, bi lahko nadomestili z digitalizacijo in omogočanjem večje dostopnosti na internetu, npr. na spletišču, kot je Wikipedija. Skratka, čeprav sta Trubar in internet pojma, na katera bi redko pomislili v povezavi drug na drugega, je esencialna ideja enaka - za razvoj slovenščine in njeno uveljavljanje v svetu bo potrebno prehajanje med aktualnimi mediji.

5. domača naloga: Popravljalci sveta

Marsikateri posameznik, ki je obiskoval katerokoli izobraževalno ustanovo od nastanka Wikipedije lahko reče, da je s strani učiteljev in profesorjev v povezavi s tem spletiščem vedno slišal nezaupljivost in splošno negativen odnos - Wikipedija se nikoli ne bi smela pojaviti kot vir v kateri koli obliki šolskega dela. Posledično smo se na nek način kolektivno odločili, da tako Wikipediji in njej sorodnim spletiščem ne bomo zaupali. V predavanju Popravljalci sveta je zelo dobro izpostavljeno dejstvo, da je ta tip spletišč že dalj časa preveč zanemarjen - pretirano smo se osredotočali na pomanjkljivosti Wikipedije in v tem pozabili na njene številne prednosti, ki so hkrati lahko rešitev za njene probleme. V povezavi z njo običajno najprej dobimo asociacije na pomankljive oziroma nepreverjene informacije, kar se bi pa dalo odpraviti z našim lastnim sodelovanjem. Čar Wikipedije in s tem njej sorodnih spletišč je ravno v tem, da spodbujajo sodelovanje pri neprofitnih projektih iz lasnte vedoželjnosti (in ne iz želje po zaslužku), odprtost in večjo toleranco, vse v sklopu od državnih in drugih institucij neodvisne organizacije. Kot ena velikih prednosti pa je obenem tudi ohranitev slovenščine med vitalnimi jeziki na spletu (to je tistimi, ki imajo več kot en milijon govorcev), kljub čedalje večji poplavi spleta z drugimi jeziki.

6. domača naloga: Rojstni kraji slovenskih literatov na Geopediji

Ob prvem ogledu zemljevida na Geopediji je že razvidno, da je moj domači kraj dokaj osiromašeno opremljen z imeni slovenskih literatov. Sama prihajam iz Brestanice, vendar iz nje ni možno razbrati nobenega imena, je pa par literatov naštetih pod Krškim, in sicer so to Jurij Dalmatin, Frane Puntar, Vera Albrecht ter Alfonz Gspan; obenem bi izpostavila meni prav tako bližnji kraj, Leskovec pri Krškem, v katerem je bila rojena Gitica Jakopin. Izmed naštetih avtorjev imajo vsi svojo stran na Wikipediji. Zanimivo se mi zdi, da na Geopediji ni označenega Adama Bohoriča, vendar je hkrati res, da njegov rojstni kraj ni popolnoma znan.

7. domača naloga: Moji popravki

8. domača naloga: Register kulturne dediščine

V bližini mojega domačega kraja je veliko kulturne dediščine, ki pa je večinoma že fotografirana. Na RKD sem dodatno raziskala spomenike in ob tem naletela na še nefotografiran primer, in sicer je to kamnita plošča, nahajajoča na območju nekdanjega taborišča slovenskih izgnancev, ki so bili pregnani v času okupacije.