Uporabnik:Anže Arčon

SPLOŠNO

Sem Anže Arčon in se šolam na FF.

ZAPISKI NOVA PISARIJA

Ta predel je škrbina :(
Uvod:

DOMAČE NALOGE

DN 15. 10. 2021: Nekaj o utopičnem
V Franu je utopija definirana kot: "načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv."
Tako lahko vidimo, da je utopija pravzaprav želja po nečem boljšem. Prvo utopično delo je nastalo že okoli leta 360 pr. n. št. To je Platonova Država (Politeja). Hkrati je to tudi ena izmed najpomembnejših knjig zahodne misli. V njej je govora o pravičnosti in o idealni državni ureditvi. Do take državne ureditve (na žalost) še ni prišlo.

DN 22. 10. 2021: Refleksija na popravljalce sveta
Od nekdaj se ljudje delimo. Izmislili smo si veliko kategorij, po katerih se delimo. Bodisi so to biološke značilnosti, kot so spol in barva kože. Lahko se delimo tudi glede naših prepričanj, glede bogov, ki jih častimo. Delimo se glede na politično usmeritev. Delimo se glede na finančni status, glede na avto, ki ga vozimo. Delimo se glede šol, kamor hodi naš otrok. Videti je, da nas združi zgolj in samo zunanji sovražnik, ki se drastično razlikuje od nas. Zato nas vojne dejansko združujejo.
Sedaj smo v 21. stoletju. Razdeljeni bolj kot kadarkoli. Delimo se praktično na vsak možen način, kar nam nikakor ne pomaga. Pestijo nam velike težave, ki jih lahko rešimo zgolj in samo skupaj. Globalno segrevanje je ena od takih tem. Delno je za našo razdeljenost odgovoren plaz informacij. Vse niso pravilne, zato je toliko bolj pomembno, da ohranjamo resnično objektivne informacije (v kolikor objektivnost obstaja). Na spletnih mestih, kot je wikipedia, noč in dan ljudje pišejo nove članke in gesla. Pomembno je, da se gesla preverja in da ne vsebujejo vandalizmov. Wikipedia je pomemben vir informacij, zato je toliko bolj nujno, da skrbimo zanjo in jo negujemo (v koliko je to mogoče).

DN 29. 10. 2021: Slavistična revija(SRL)
V Slavistični reviji so objavljeni članki vezani na slovenistično ali slavistično področje. Članki so večinoma v slovenščini. Teme so tako jezikovne, kot literarne. Poleg SRL je na področju slovenistike še revija Jezik in slovstvo. Za SR je značilna odprtost, kar pomeni, da so članki prosto dostopni takoj po objavi. Revijo izdaja Slavistično društvo Slovenije.
SRL, ki sem jo dobil je 4. številka 62. letnika, ki je izšla leta 2014.

DN 5. 11. 2021: Članek v SRL
V SRL sem si izbral članek Toma Virka z naslovom: Avtor, junak in sporočilnost v zgodnji kratki prozi Vladimirja Bartola. Tomo Virk je esejist, prevajalec in literarni kritik. Rodil se je 31. maja 1960. Trenutno poučuje na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL. Je avtor več člankov in del.
V članek je dolg 8 strani. Zgrajen je iz uvoda, ključnih besed, glavnega dela, virov in literature ter povzetka.
V članku je obravnavana sporočilnost Bartolove kratke proze. Ta je nastala večinoma v predvojnem obdobju. Zanjo so značilne kratke novele, med katerimi je najbolj znana zbirka Al Araf.
Vsebina:
Literarni liki v Bartolovi krajši prozi odsevajo razna mnenja in filozofska stališča. Večinoma so ta stališča naravnana proti ženskam. Primer tega je doktor Forcesin v noveli Izpoved doktorja Forcesina. Vprašanje, ki si ga in so si ga literarni kritiki postavljali je, ali so stališča likov tudi stališča avtorja samega. Na ta vprašanja je odgovarjal že sam Bartol, vendar so si njegovi odgovori marsikdaj protislovni. Sam pravi, da so filozofski nazori njegovih likov radikalno drugačni od njegovih nazorov. Spet drugič, pa pove, da doktor Forcesin do neke mere odseva njegova stališča. Sprva so bili literarni kritiki mnenja, da liki preprosto odsevajo avtorjeva lastna stališča, ampak je dandanes njihovo mnenje drugačno. Avtor članka opozarja, da je Bartol uporabljal samoironijo in ironijo, tako da bi ločil med filozofskimi nazori, ki jih ima on sam, in ki jih imajo njegovi liki. [Povprečen bralec, bo te veščine spregledal in mislil, da so to bili dejansko avtorjevi lastni nazori].
Povzeto po: Virk, Tomo. »Avtor, junak in sporočilnost v zgodnji kratki prozi Vladimirja Bartola«. Slavistična revija letnik 62. številka 4 (2014): 559-567.

DN 12 .11 .2021: Jezikoslovec; opis, slika,...
Izbran jezikoslovec: Kozma Ahačič
Kozma Ahačič je jezikoslovec in literarni zgodovinar. Rodil se je 27. aprila 1976 v Kranju. Leta 1995 je maturiral na gimnaziji poljane. Leta 2002 pa je diplomiral na filozofski fakulteti. Leta 2007 je doktoriral.
Že od leta 2003 je zaposlen na ISJ Frana Ramovša ZRC SAZU. Tam je vodja programske skupine in vodi pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
Poleg tega je tudi veliko družbeno dejaven. Na RTV Slovenija lahko najdemo veliko njegovih intervjujev in drugih člankov ter omemb.

Prejel je tudi številna priznanja, med drugimi tudi:

Zoisovo nagrado,
Zlati znak ZRC SAZU,
Trubarjevo priznanje
in mnoge druge.

Nekatera njegova dela so:

Kozmologija (2020)
Kratkoslovnica: slovenska slovnica za osnovno šolo (2017)
Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo (2017)
pesniška zbirka: Skodelice iz vodnjaka misli (1991)

DN 19 .11 .2021: Geopedija...

Živim v okolici Nove Gorice. V njeni okolici se odvija kar nekaj literarnih del.
Solkan:

Tlačani (Ivan Pregelj)- roman iz 18. stoletja,
Vilemir (Lea Fatur)- Romantiška povest izza turških bojev,
Zadnji rabin v Ljubljani (Lojze Ilija)- zgodovinski roman.

Kostanjevica na Krasu:

Lipa zelenela je, 3: Krvave reke (Bogdan Novak)- slovenska saga

Sveta gora:

Zgodbe zdravnika Muznika (Ivan Pregelj)- zgodovinska povest
Pastirica Urška (Zora Piščanc)- roman

Poleg vseh teh literarnih del je v bližini mojega doma tudi Gregorčičeva pot.

DN 26.11.2021: Lektura
Tokrat sem napravil lekturo na wiki strani NK Zavrč. Popravil sem manjkajoče vejice ter napačno sklanjanje besed. Vsakič, ko sem prebral skozi besedilo, sem našel novo napako. Upam, da nisem popravil nečesa, kar ni potrebovalo popravka. Povezava do strani je tukaj:
NK Zavrč

DN 3. 12. 2021: Register kulturne dediščine
V kraju kjer živim se nahaja arheološko najdišče iz bronaste dobe. To sem izvedel šele iz Registra kulturne dediščine. Kjer je najdišče, so imele Goriške opekarne nekoč glinokop. Dandanes, tam gline ne kopajo več, zato je občina odkupila del parcele in uredila učno pot v naravi.

DN 10. 12. 2021: Nalaganje slike na Wikimedia commons
Sliko iz prejšnje domače naloge sem objavil na spletno mesto Wikimedia commons. Dostopna je tukaj

DN 17. 12. 2021: Obvestilo v Slovliti.
Na moj rojstni dan ni izšlo nobeno obvestilo, zato sem izbral datum, ki je najbližje mojemu rojstnemu dnevu. Na datum 28. 5. je Ad futura razpisala štipendije za dodiplomski in podiplomski študij v tujini v letu 2002 v skupnem znesku 232.356.000 sit. Prijavo naj kandidati pošljejo nazaj na Ad futuro.

NEZNANE BESEDE

A:

B:

C:

Č:

D:

E:

F:

G:

H:

I:

J:

K:

L:

M:

N:

O:

P:

R:

S:

Š:

T:

U:

V:

Z:

Ž: