Uporabnik:AjdaS

Nova pisarija

৳ Uvod

Da bo jasno, zakaj tak naslov in kam z avtorjem

Miran Hladnik, avtor Nove Pisarije pojasni, zakaj se je odločil tako nasloviti svoje delo. Kolebal je med Novo pismenostjo (to se asociativno navezuje na področje delovanja Valentina Vodnika), Zaslonsko pismenostjo, na koncu pa izbral [Novo pisarijo], s čemer se navezuje na digitalno pismenost, ki danes postaja še kako zaželjena, upam si trditi, da celo normativna. Neizogibna je omemba isto naslovljene Prešernove satirične pesnitve. A pogled teh dveh avtorjev na to, da se ima že vsak možnost razpisati in to deliti z javnostjo, je različen. Prof. Hladnik zagovarja prosto pisarijo, Prešeren pa se zgraža nad tem, da "na Kranjskem (že) vsak pisari".

৳ Pismenost

• Pismenost gotovo ni več le surova sposobnost branja in pisanja. Ostaja sicer v privilegiranem položaju, ki pa ga slovarska definicija ne zaobjame. Biti pismen danes pomeni znati sprejemati in razumeti zapisane informacije, jih tvoriti in posredovati.

• Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati. Torej, beri!

• Neustavljiva poplava informacij pronica skozi pore človeške družbe. Presoja tega, kaj je relavantno in kredibilno je lahko zelo subjektivna. Strinjala bi se tudi s trditvijo, da avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo. Ne le kreativno, tudi kritično.

• Nekateri so mnenja, da poplava informacij družbo pasivizira, spet drugi pa, da gre za nove priložnosti, ki nam jih ponuja informacijska družba. Pridružujem se drugim.

• „Biblija današnjega časa” – Okna. Če pogledaš skozi, te fascinirajo predvsem neverjetne razsežnosti. Kot da bi gledal v paralelni svet – fiktivni, a daje občutek otipljivosti.

• „Ustvarjalna gmajna”: Wiki spletišča so uporabnike (125.000 v Sloveniji) prepričala z dostopnostjo, kooperativnostjo, voluntarizmom, prepričana sem, da tudi z občutkom zadovoljstva – z doprinosom k skupnosti in širitvijo lastnih obzorji. Geslo: Kreativnost in svoboda!

• Avtorjev napuh pogosto zanese pisca k pisanju v „prestižen” slog, ki je razumljiv zgolj ozkemu krogu strokovnjakov.

Umetnost znanstvenega pisanja pa je ravno v tem, da kompleksno idejo predstaviš na čim bolj razumljiv način. Občutek, da se pri tem izgublja strokovnost, je še kako močen in pogost. Pred kratkim sem se pogovarjala z Američanom (oseba že pridobiva na kredibilnosti, pa ga še nisem poimenovala), ki že nekaj let ustvarja in živi v Sloveniji, pisateljem Noahom Charnijem, ki je o slovenski pedagoški srenji povedal nekaj, čemur sem po pogovoru namenila globo strinjanje. Opazil je namreč, da se učitelji v Sloveniji pri podajanju snovi še kako radi vrtijo v začaranem krogu – začnejo v neki točki, še sanja pa se jim ne, kje bodo pristali na koncu. Filozofijo, ki jo ima sam, je vredno deliti, saj deluje: svojim učencem na začetku, ko se prvič srečajo, vedno razloži, da jim s skrbnim poslušanjem in sledenjem predavanju ne bo potrebno študirati doma. Njegova predavanja so dejansko učinkovita, pa ne le zaradi uvodnega nagovora, temveč zaradi organiziranosti in zanimivega podajanja snovi. Lahko pritrdim, da si pri njem nisem privoščila zehanja, kar jasno potrjuje njegove sposobnosti načrtovanja in predajanja znanja tako, da ima predavanje rdečo nit, smisel. Ravno to pogrešam pri nekaterih predavateljih, ki položaj izkoriščajo za krepitev lastnega ega. Enostavno ni nujno nestrokovno ...

• Skupno avtorstvo je poseben dosežek wiki skupnosti. Individualizacija je nadvladala želji po kolektivnem združevanju in je pozabila na stranske (pozitivne) učinke, ki jih utegne imeti delo v skupnosti. Sama se ogibam kolektivnemu delu, saj največkrat naletim na nezanesljivost in nepravično delitev dela. Čar ustvarjanja na wiki spletiščih pa je v tem, da nekdo, ki ve več in bi rad prispeval k večji meri odličnosti to tudi napravi. Civilizacijsko napredna, višja oblika odnosov: kooperativnost.

• Znanje kot dobrina? Je enako cenjeno in dojemano? Dobrina je nekaj, kar je namenjeno zadovoljevanju človekovih potreb. Rekla bi, da znanje v tem smislu je dobrina. Vendar se največkrat prikazuje v neoprijemljivi obliki. Zaradi te nepredmetnosti jo težje zaznamo in zato so učinki te dobrine lahko spregledani. Intelektualni proizvodi kot lastnina, ne kot javna dobrina.

• Digitalni maoizem? „Vladavina drhali”? (Jaron Lanier) To, da slehernik lahko sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na dosežkih posameznih osebnosti. Za enciklopedične informacije na Wikipediji ni nihče osebno odgovoren. Množična pamet je neumna in dolgočasna, njen volontaristični značaj pa podpira organizacijo obstoječega znanja in ne produkcijo novih vsebin.

1. Pisci niso anonimni.

2. Volontarizem – huda motnja v kapitalističnem sistemu.

3. Tradicionalno nezaupanje do množice – skupnost je skupnost posameznikov. Skupnosti so imanentne in ne reprezentativne. Množica ima sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo. Wikipedija izrablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, gre za množičenje – množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

• O prosti dostopnosti:

– Prosto dostopno mora biti osnovno znanje, ki si ga pridobimo v šoli, torej zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo (zastonj učbeniki).

– Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.

– Zabrisovanje potrebe po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi. Intelektualna lastnina kot javno dobro (sčasoma).

– Znanje se torej vendarle odpira in ne obratno.

• Zahteve po prostem objavljanju in prostem dostopu do objav so nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij.

• »Kolonializem znanja«: Šele izobražen in dobro informiran posameznik je namreč na dobri poti, da se odloča po pameti, v korist sebi, skupnosti in obenem odgovorno do okolja, v katerem živi. Plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti: družbi samostojnih avtonomnih posameznikov.

• Črne vizije prihodnosti so v svojem jedru protihumanistične, če humanizem razumemo v skladu z njegovo izvirno definicijo, tj. kot zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta.

• Posamezno ni zasebno in skupno ni javno.

Privatizacija informacij, za kakršno si prizadevajo slovenski uradniki, gre v nasprotno smer od civilizacijskih perspektiv, ki so mogoče samo ob čim večji, hitrejši in lažji dostopnosti informacij.

৳ Kredibilnost

• Vsakdo lahko objavi vse.

• Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev. Piščev status tudi preverimo. Morda se je poslužil znanstvenega larpurlatizma.

• Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci. Zavzema se za pravično družbo, a ima redukcionistično predstavo o svetu.

• Biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv.

• Socialna zavist žene aktivizem?

• Staro povezujemo z zanesljivim, saj naj bi prestalo kritične presoje.

• Ne blamirajmo se z lahkovernostjo.

• Strokovno recenziranje je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.

• Anonimizacija postopka: preprečitev nepotizma.

• Pravopis: indiktorji laičnosti in nestrokovnosti so npr. nepravilna uporaba vezaja in pomišljaja in dolgega pomišljaja in s tem povezana stičnost in nestičnost, uporaba zveze le-ta namesto tale, nepravilna zporaba narekovajev (še dobro, da iskalniki zaznajo vse), uporaba več krajšav znotraj ene povedi, nepravilna uporaba dvopičja (v povedi so levostična), uporaba vejice pred tropičjem, pretirana uporaba podpičja (uporabimo ga le, ko se nam zdi uporaba pike premočna, uporaba vejice pa prešibka), dvoumne povedi, kot je npr. „Išče se Urša Plut,“ (upamo, da se bo našla) in uporaba rodilnika pri zanikanju.

• Pogoste napake wikijevcev: preintenzivno členjenje na odstavke, mašila, prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom, dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov.

• Srce humanistične znanosti je »citat«.

• Človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, stvar zavzetih množic oziroma bolj ali manj anonimnih posameznikov v teh množicah.

• O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave.

Ne plonkanje, ignoranca je najhujša hiba domačega strokovnega angažmaja.

৳ Žanri

• Zdi se, da se z množičnim pisanjem toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja veča.

• Pisanje je lahko znanstveno (temeljno ali izvirno, aplikativno ali uporabno, pregledno), strokovno (ne dosega visokih kriterijev znanstvenega; predstavitev že objavljenih spoznanj z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo) in poljudnoznanstveno (popularizacija, družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj). Problem: nerazlikovanje med žanri.

• V humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije, po domače: knjige.

• Za plezanje po akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave. Kazalec znanstvenosti: objava v znanstveni reviji.

• Avtorska pola? 30.000 znakov ali 4400 besed.

• Učitelji študentom dopovedujemo, naj nimajo pred očmi le ocene in z njo povezanega statusa študenta, ampak raje predmet raziskave in opisovanja. To mi prihaja v zavest.

• Vzpostavitev reda je eden od pogojev za delovno učinkovitost, urejena besedila pa so pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje.

• Popravljanje sicer ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti.

• Lektura (copy editing): za dosego optimalnega sporočila.

• Korektura (proofreading): odpravljanje napak tik pred objavo; odpravljanje drugih posegov v avtorsko delo.

• Uredništvo: teža znanstvene dejavnosti, uredniki so ljudje z izkušnjami in renomejem.

• Socialna omrežja je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo.

• Ključne besede socialnih omrežij: * s pozitivnim socialnim nabojem so skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje; * z negativno konotacijo so eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti.

• Dunbar’s number: maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik (150).

• Povezava akademskih spletišč (dLib, Slavistična revija, Academia.edu itd.) s Facebookom, preko ikone.

Zgodovina, ki bi jo pisala zgolj »modrost množic« (wisdom of the crowd), bi bila v glavnem neumna zgodovina.

• V popularno diskusijo bi se morali vključiti tudi profesionalci, ne več v privajeni avtoritativni vlogi (sage on the stage), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (guide on the side).

• »SMS interneta«, čivk: tvitanje služi v prvi vrsti promociji in diseminaciji strokovnih objav.

• Razpisi za akademske službe in projekte so objavljeni na družabnem omrežju LinkedIn, za raziskovalce je vpis na LinkedIn skoraj neizogiben.

• Literarna kritika: 1. Kritika lahko pride med bralce samo v demokratičnih sistemih. 2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj literarne eksperte, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. 3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. 4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike. 5. Kritika je polemika (spopad). 6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. 7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva, tudi poučna. 8. Kritika naj tudi zabava. 9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča. 10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

• Wikipedija: soglasnost, sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih piscev, vrednostna nevtralnost.

• Učbeniško pisanje: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij, privlačna tipografija, skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu, povezovanje učbenikov v serije.

• Problematičen monopolni položaj založb na račun potencialnih kupcev, na račun šolarjev in dijakov. Predlog: regulativno vlogo naj opravi šolsko ministrstvo s podporo prosto dostopnim elektronskim učbenikom pod licenco cc.

• Reciklaža znanj, ki so sami sebi namen: Za študenta je didaktično ustreznejša pomanjkljiva ali slaba informacija, ker ga animira in angažira za samostojno iskanje ustreznejših formulacij.

• Strokovni blog: blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa.

• Spletni forum: številčnost kot pokazatelj vitalnosti stroke. Arhiviranje sporočil je pomembna funkcija, ki spletne forume loči od spletnih klepetalnic (chat room). Elektronski seminar Humanist (1987), digitalnohumanistične teme je zgled domačemu spletnemu forumu SlovLit (1999).

৳ Slog

Naj bo besedilo užitno.

• Spletna družabna omrežja s svojo dnevniško naravo spreminjajo tako temeljni pisni standard, kot je usmerjenost besedila.

• Zaslon vse pogosteje narekuje besedilu obliko. Stran besedila na papirju je pokončna, stran besedila na zaslonu pa je večinoma ležeča (panoramska). Privzeto je na zaslonu v vrstici 120 do 150 znakov – daleč preveč za gladko branje.

• Ker so dejstva v domači literarni zgodovini v glavnem poznana, prispevki poskrbijo za svojo inovativno dimenzijo z izbiro drugačnega zornega kota (v naslovih jih nakazujejo izrazi v luči, s stališča, iz vidika) ali s spremembo pomena/vloge/vrednosti pojava.

• Naslov: najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed. Nomen est omen.

• Pisci in mentorji pri formuliranju naslovov izhajajo iz zmotnega in nereflektiranega občutka, da dolgi in komplicirani teksti zahtevajo dolge in komplicirane naslove in da kratki in preprosti naslovi utegnejo zavesti bralca v pričakovanje preprostega besedila.

• Izvleček: naj sinopsis v korist jedrnatosti poroča samo o rezultatih razprave, seznam uporabljenih metod in razlago teme pa naj prepusti daljšemu povzetku.

• Poglavitne hibe humanističnega pisanja so: gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«), slogovna puščobnost, pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila), nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom, mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

• “Pisci občasno zapadamo sintaktičnim obsesijam.” Rešitev iz zagat je ponovno kritično branje besedila po nekaj dneh uležavanja ali branje dovolj predrznega lektorja, ki si upa poseči tudi v slog.

• Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka. Sporočilno nejasna besedila zavajajo. Upravičevanje kvazi zapletenosti problematike: alibi za sporočilno meglenost.

Pomni: znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino, razumljivo zgolj bralcem s terminološkim slovarjem v rokah, in ni sposobnost zapletenega izražanja. Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj. Seveda ni kar vsakega znanstvenega spoznanja mogoče izraziti poljudno, ampak vsaj prizadevajmo si v to smer.

• Če nekoliko ironiziram, če sicer zanimivega članka o Cankarjevih črticah ne moremo povzeti drugače kot: Cankar je pisal črtice, potem članku manjka teza.

• Vključevanje lastne presoje (že, šele) in izguba strokovne nevtralnost.

• Koristno slogovno vodilo je, naj bo besedilo sklenjeno, naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno.

• Izrazni asketizem ne škoduje in še varnejši je. Izrazno samovšečno in odveč deluje tudi retorični nastavek Naj mi bo dovoljeno pripomniti, da.

• Osebni slog naj pisci gojijo v leposlovju, v strokovnem pisanju pa naj se držijo izraznih standardov, ki jih narekuje izbrani strokovni žanr.

• Slogovna ubornost: siromašen slog; ponavljanje ustaljenih pogovornih fraz ipd.

• Pristranskost: zaljubljenost v temo ali ideološko obarvano pisanje, ki je razvidno iz sloga pisanja.

Je pristranska tudi Nova pisarija? Seveda, že s pozornostjo na spletno komunikacijo jasno kaže svoje nazorsko stališče, kako bi drugače, saj dejavno zavzemanje za perspektivno socialno vizijo, ki jo omogoča sprememba kulturne paradigme, postavlja malone kot imperativ.

• Terminologizacija:

»Bodi drugo ime! Kaj je ime?

Čemur se reče vrtnica, enako

sladko z drugim imenom bi dišalo.«

• Feminizem in krivičnost jezika (uporaba moškega spola, ko mislimo na oba spola). Uporaba oblik za oba spola se zdi neekonomična in nenaravna.

• Mentalno brambovstvo in servilnost: Nobena od skrajnih drž ni produktivna (za in proti domačemu in prevzetemu).

• Rutiniran, dober, verziran predavatelj. Nepredvidljivost govorčevega obnašanja drži publiko v budnosti.

• Elektronska tabla (interactive whiteboard): uporabna, če jo profesor zna uporabljati. V srednji šoli smo jo imeli v več učilnicah, vendar niso bili vsi vešči te čude tehnologije. Čudi me, da obstajajo tako redki profesorji, ki bi povsem obvladovali računalniška orodja.

• Današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno, kakršno je bilo značilno za čase pred obveznim opismenjevanjem.

• Civilizacijski zasuk v slikovno se zdi marsikomu nevaren (strip, film ...). Strah pred duhovno pasivnostjo in odvisnostjo.

• Stroga avtorska zakonodaja: dela so obsojena na hibernacijo, na karanteno, na slovensko kletno eksistenco, jih za javnost skratka ni.

Tri velike nevarnosti prežijo na načrtovalce krasnega novega sveta: pred diletantizmom in vandalizmom smo že svarili, tretja čer pa je pismouštvo.

• Res ne bi bilo mogoče slik odstraniti s spleta samo v primeru, ko bi koga zares zmotile? Slovencem ni samo malo mar za svojo kulturo, očitno jim je hudo odveč.

৳ Iskanje

• ORCID, ISBN, ISSN, DOI, UDK, COBISS ID

• UDK (8: Jezik in književnost)

• Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (8 področij, na zadnjem je humanistika, ki ji pripada 7 % delež; 260 podpodročij)

• Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS) (5 področij, na prvem mestu je humanistika, ki ji pripada 20 % delež; 550 podpodročij)

• Klasifikacija FOS 2007 (47 področij, jezik in književnost imata znotraj humanistike šifro 6.02, humanistika ima 13 % delež)

• Raznotere delitve: družbene in naravoslovne vede; empirične in formalne znanosti; temeljne in uporabne (aplikativne) znanosti.

• Prepletanje raziskovalnih področij kliče po ustanovitvi posebnega segmenta interdisciplinarnih raziskav, samorefleksija pa po osamosvojitvi filozofije in zgodovine znanosti.

Večina raziskovalcev bi raje delila z drugimi svojo zobno krtačko kot svoje podatke.

• Naloga literarne zgodovine je zdaj namesto oblikovanja velike razvojne zgodbe, ki je uspešno organizirala samo literarno materijo preteklih obdobij, registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih itd.).

• Zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih.

• Množina informacij, ki je spodbudila njihovo seznamsko organizacijo, spreminja tudi naše predstave o tem, kaj je mišljenje.

Françoise Lachance:

Misliti pogosto pomeni sortirati, shranjevati in prestavljati: skromna, fizična opravila.

৳ Digitalna humanistika

• Digitalna humanistika: področje stika dveh kultur (two cultures), znanosti, ki jo v sintagmi zastopa pridevnik digitalna, in humanistike.

• Literarnovednemu segmentu znotraj digitalne humanistike ustreza podpodročje empirične literarne vede (Stanford: computational criticism ali kvanitativna literarna zgodovina), jezikoslovnemu segmentu pa podpodročje računalniškega jezikoslovja.

• Kulturomika (angleško culturomics, nemško Kulturomik) je področje raziskovanja, ki se ukvarja s kvantitativno analizo kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku.

• Današnjo digitalnohumanistično sceno obvladujejo pereča vprašanja proste dostopnosti objav (open access publishing), javnega recenziranja, ki naj nadomesti staromodno strokovno recenziranje (peer reviewing), in popularizacije znanosti, tj. kako doseči večjo vidnost naših raziskav in poučevanja, njihovo non-stop (24/7) dosegljivost (gl. tudi open access policy) in odprtost za sodelovanje javnosti.

• Digitalna humanistika kot segment empirične znanosti temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk. Digitalni humanisti sodelujejo med seboj na globalni ravni in so metodološko odprti v smer interdisciplinarnih raziskav.

• Slovenska digitalna humanistika je v tretji fazi, ki zajema neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov.

• Empiričnemu pristopu stoji v opoziciji teoretični pristop: prvi izhaja iz faktov in je zato induktiven, drugi pa iz konceptov, zato je deduktiven.

• Empirične literarnovedne raziskave se predstavljajo kot metodološka novost, ki jo je prinesla nova raziskovalna paradigma, novo je predvsem to, da je potrebno zajeti tako ogromno količino podatkov.

৳ Mnenje o prebranem

Nova pisarija: praktična, osveščevalna, prijetna za branje.

Praktična: temeljito se loti posameznih komponent pisanja in problematik znotraj posameznih področij. Uči in kritizira, svetuje, osvešča.

Osveščevalna: seznani s praksami, ki so v obtoku znotraj humanistične stroke, bolj specifično v literarni vedi, in se posložujejo tehnoloških pridobitev – enciklopedično pisanje na Wikipediji in pomen skupnega avtorstva, digitalizacija, javna dostopnost informacij, nove metode in pristopi ...

Prijetna za branje: branje je tekoče, slog je izbran, lahkoten, besedilo je povsem razumljivo (dešifriranje ni bilo potrebno) in koherentno, vsebina je privlačna (všeč mi je bilo vključevanje specifičnih primerov, izkušenj, ki dodajo osebno noto, besedilo se ne zdi tako oddaljeno) in spodbuja h kritičnemu premisleku.

Slovarček

Spodaj so naštete besede, ki:

• Jih ne poznam.

• So mi znane in ne vem točno, kaj pomenijo.

• So mi tako simpatične, da jih preprosto moram uvrstiti na ta seznam.

Pismenost

písmenost  -i ž (ȋ) 1. znanje branja in pisanja: šola je širila pismenost; odstotek pismenosti / prvo pismenost so sprejeli iz tujine // ekspr. znanje, poznanje česa sploh: politična, prometna pismenost 2. lit. rokopisno slovstvo; pismenstvo: spomeniki glagolske pismenosti ♪

adoracija – češčenje Boga

altruizem – ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost

anarhija – stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost

antologija – zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik

apeli – javen poziv, klic

aspiracija – prizadevanje za kaj; težnja, želja

atavizem – ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih

bagatela – kar je malo vredno, malenkost

benigen – nenevaren, neškodljiv

defetizem – mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

dekadenca – propad, propadanje, nazadovanje // lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem

diletantizem – nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

diletantizem (začetništvo) – nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

direktorij – skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo

diseminacija – razširjenje bolezenskih klic po telesu

eskalacija – načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju, stopnjevanje vojne

etatízem – sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju

fantazmagoríja – podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije

filologija – veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov

geneza – izvor, nastanek in razvoj česa

grafomanija – bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju

habilitacija – pridobitev pravice predavati na visoki šoli // usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine

hermetizem – lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

historiat – potek, opis kakega dogajanja

impresum – podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon

inercija – stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti // vztrajnost

inferiornost – manjvrednost

iniciacija – obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje

intenca – težnja, nagnjenje, usmerjenost

kalejdoskop – množina raznovrstnih stvari

kapriciozno – lastnost, značilnost muhastega človeka; muhavost

kataklízma – dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju

kibernétika – veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo

koncern – združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica

konfiscirati – odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti

kontaminirati – spojiti, združiti // onesnažiti, okužiti

korifeja – prvak, veličina

kurikuluum – (ni v SSKJ) nabor tečajev in njihova vsebino, ki jih ponuja šola ali univerza

(gluha) loza – gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva

maksima (apriornega odnosa) – življenjsko vodilo, geslo

malikovalec (gosjega peresa) – kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal

mantra – (ni v SSKJ) a sound, word, or phrase that is repeated by someone who is praying or meditating (http://www.merriam-webster.com/dictionary/mantra)

mazač – kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje

mazohist – kdor doživlja spolni užitek, kadar je mučen, poniževan

napuh – domišljavost, prevzetnost

okolišiti – govoriti hoteno prikrito, ne naravnost

okrcati – večkrat lahno udariti s prsti // ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti

postulat – zahteva, nujnost // predpostavka, izhodišče

prgišče – prostor med ukrivljenimi prsti in upognjeno dlanjo

renome – ugled, sloves

repertoar – skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni // količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira // množina različnih stvari iste vrste

repozitorij – (ni v SSKJ) RUL omogoča zbiranje in hranjenje elektronskih oblik zaključnih del študija ter objav zaposlenih na Univerzi in raziskovalnih podatkov.

skribomanija – (ni v SSKJ) velika pisateljska plodnost // strast za pisanjem

sublimacija – sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo

subverziven – prevraten

šarlatan – kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti // goljuf, slepar

špijonaža – vohunstvo

tavtologija – opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje

utilitaren – ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost

uzurpacija – nezakonita, nasilna prilastitev

viralni video – video, ki zaradi svoje vsebine sproži proces, da si ga ljudje začnejo med seboj pošiljati po elektronski poti, deliti, objavljati na blogih in da pride v eter tradicionalnih medijev – viralno se prenaša naokoli, kot virus

zadrtost – trdovratnost, zagrizenost

Kredibilnost

kredibílnost -i ž (ȋ) dejstvo, da je kdo kredibilen: izgubiti kredibilnost; politična kredibilnost; kredibilnost države; Dvignili sta se nam kredibilnost in prepoznavnost, kar je močno vplivalo na prodajo v Sloveniji E ↑kredibílni (SNB, SSKJ besede ne pozna)

agitirati – pridobivati koga za kaj

altruist – nesebičnež

antagonizem – nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi

apoliničen – skladen, umerjen

ažurirati – mrežiti

brezprizivno – ki ne dopušča priziva, ugovora

citatomanija – nagnjenost k prekomernemu citiranju (Super beseda :) )

diletant – kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo

editor – izdajatelj (mislila sem, da izraza ne bom našla v SSKJ. Presenečena)

eksces – prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari

famulus – služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku

fantazem – rezultat fantazije

garnirati – okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti

generirati – tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku

hipertrofija, megalomanski, enormen – Super besede, ki seveda ne potrebujejo pojasnila.

imponirati – vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

inertnost – lenobnost, nedelavnost

inertnost – lenobnost, nedelavnost

interpunkcija – uporabljanje, postavljanje ločil

kapitelke – velika črka v velikosti male

kleptomanija – bolezensko nagnjenje h kraji

kliktivizem (clicktivizm) - uspehe, ki jih socialna omrežja dosegajo na politični sceni

kompilirati – izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih

kontaminirati – spojiti, združiti // onesnažiti, okužiti

konzultirati – spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se

lamentacija – tožba, tarnanje

niansirati – narediti, da se pojavlja, nastopa kaj v (barvnih) odtenkih // narediti, da se predmeti, pojavi iste vrste v določenih podrobnostih, značilnostih razlikujejo

nonšalanten – sproščen, neprisiljen // ravnodušen, brezbrižen

obelodaniti – izdati, objaviti

orto – nanašajoč se na pravilnost tega, kar je pomen osnovne besede: ortoepija, ortografija, ortografski // kem. nanašajoč se na nadomestitev prvega in drugega vodikovega atoma v benzenovem obroču

paberkovanje – iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu

paginirati – oštevilčiti (strani)

pasant – mimoidoči (Kul beseda!)

pasus – odlomek

patina – (v uporabljenem kontekstu) taka plast na predmetih, ki daje starinski videz

plagiat – kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti (Besedo seveda dobro poznam, a kaj pravi SSKJ? “Navadno v književnost”, res?)

preganjavica – občutek preganjanosti

pregnanten – jedrnat, zgoščen

razprti tisk – z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna

redigirati – delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati // delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati

redundantno – ki prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno

renome – ugled, sloves

revolt – upor, odpor

rutiniran (pisec) – izurjen, izkušen

spam – (lepše) nadležna pošta

Žanr

žánr  -a m (á) 1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine: nekateri žanri so pri bralcih, gledalcih zelo priljubljeni; dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri; glasbeni, likovni žanr 2. umetniško upodabljanje značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: ta slikar je znan zlasti po žanrih / na freskah se pojavljata tihožitje in žanr ● publ. brati literaturo lažjega žanra manj zahtevno, navadno manjše umetniške vrednosti ♪

diapazon – zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta

egalitarizem – nazor, da so ljudje enaki, enakopravni

elaborat – izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari

frankiranih – nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine

inventivnosti – iznajdljivost, domiselnost

kalkirati – dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze

konciznost – jasnost, natančna izoblikovanost // jedrnatost, zgoščenost

kurator – kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik

lukrativen – donosen, dobičkonosen

mitizirati – prikazovati koga zelo pozitivno, a nerealno

nivelizirati – izenačevati

rezoniranje – razmišljanje, razglabljanje

zatipkanine

Slog

slóg  in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ́) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu 5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja ● nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno ◊ ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno področje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami ♪

atavizem – ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih

diletantsko – kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim // kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo

festšrift – is a book honoring a respected person, especially an academic, and presented during his or her lifetime.

interpunkcije – uporabljanje, postavljanje ločil

kapríca – kar kaže, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo

manierizem – umetnostni slog med renesanso in barokom // manira – navada, manira

metastazirati – razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen

pasuse – odlomek, del

pedanterija – zelo velika natančnost

servilen – kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen

sporadičen – ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih

arnes – akademsko in raziskovalno omrežje Slovenije

html – HyperText Markup Language // jezik za označevanje nadbesedila

URL – Uniform Resource Locator

Iskanje

iskánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od iskati: fanta so po dolgem iskanju našli v gozdu / iskanje stanovanja je bilo brezuspešno / iskanje vode z bajanico je bilo uspešno; ukvarjajo se z iskanjem zlata / iskanje boga mu je bil življenjski cilj; poskusili so z iskanjem novih metod / ti psi so najprimernejši za iskanje divjadi; iskanje poti jih je zelo zamudilo / knjiž. iskanje samega sebe 2. knjiž. prizadevanje za nove, izvirne oblike in sredstva umetniškega izražanja: gledališko ustvarjanje je neprestano iskanje; v grafiki se razkriva tedanje likovno iskanje; nova iskanja v glasbi ♪

kolportáža – prodaja časopisov, revij po ulicah, v trafikah, kioskih

zajemek – capta

Digitalna humanistika

pleonazem – pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje.

distant reading – (oddaljeno branje (Franco Moretti))

scalable reading – merljivo branje

glavni vir: SSKJ, spletni slovar

Zakaj slovenistika?

Sem družboslovka, smrdi mi kemija.
Da družboslovci smo nič, to srdita je iluzija.
Sem jezikava, rada sem pikra.
Sem jeziku nevarna in samonikla.
Sem dober material za jezikovnega frika.

Slavistična revija – prvo srečanje

Na tem mestu vsekakor ne moremo govoriti o ljubezni na prvi pogled. Odbil me je njen kričeč videz. Cela je bila v rdečem. Kristalno jasno je njeno ime, na katerega naletiš, ko se po naslovnici sprehodiš nekoliko niže. Slavistična revija, ki me z izbiro tipa pisave na prvi strani ne prepriča. Začnem listati in ugotovim, da ima vsebina potencial. Mislim si, škoda da ni bilo več truda vloženega v platnice. Sigurno mi bo kdo stopil nasproti in bruhnil argument, ki bo skušal upravičiti dolgočasnost z izgovorom, da gre za strokovno revijo in ne za modno revijo trendovskih naslovnic. Bruhaču tokrat ne bom nasprotovala in naredila izjemo. Čeprav se mi zdi, da je vizualna podoba gradiva največkrat, vsaj na začetku branja, pred vsebino. Ciljna skupina bralcev je znana, to so strokovnjaki s področja jezika. Snovalce revije je tokrat rešila vsebina. Ta si zasluži kompliment. Preletela sem prispevek (Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki, ki ga nameravam enkrat tudi resno prebrati. Časovna stiska, pač. Uspelo mi je prebrati zaključek poglavja, ki povzame izsledke raziskovanja dramatike Jovanovića, Ravnjaka, Potočnjakove in drugih, ki kot sodobni slovenski ustvarjalci uspejo razburkati "postdramsko". Ne bi rada klišejsko označila prispevka za "zanimivega", ga bom zato raje (ker ga očitno nisem prebrala v celoti) označila za "interesantnega". Druga, ki se mi je zdela "interesantna", je Bjelčevičeva razprava o Kettejevem verzu. Pritegnil me je sam naslov, ki napoveduje govor o slovenskem sodobnem verzu. Konec preletavanja revije je nastopil, ko se je avtobus ustavil na moji postaji. Spoštovanje vsebini, prezir obliki.

V naslednjih dneh se lotim enega prispevka.

• Tomaž Toporišič. (NE VEČ) DRAMSKO V SODOBNI SLOVENSKI DRAMATIKI (JOVANOVIĆ, RAVNJAK, POTOČNJAK, SKUBIC, SEMENIČ) Slavistična revija. 63/1 (2015). 89–102. COBISS.

"Jovanović, Ravnjak, Potočnjakova, Skubic in Semeničeva so s svojimi igrami pokazali, da se je tudi slovenska pisava za gledališče usmerila v vode, ki jih je razburkalo postdramsko." (prav tam) Avtor skozi različne primere razlaga pojav t. i. "postdradmskih, ne več dramskih medmedijskih tkanj". Izhodiščna teza je, da se je status dramskega besedila ali besedila za gledališče v zadnjih desetletjih spremenil. Dialog ni več osrednji princip izražanja, nadomeščajo ga druge besedilne taktike, kot so didaskalije in opisi, pripovedne, esejistične in druge tehnike, ki so posledica nadaljevanja razgradnje dramske oblike ali drugače, gre za "odtujitev drami" (Brecht) ali za poskuse ustvarjanja oblik "onstran drame". Dramsko besedilo je prepedeno z interteksti. Hkrati dramsko besedilo ni nekaj fiksnega, ampak se v medsebojnem delovanju z drugimi kulturnimi, medijskimi in umetniškimi medbesedili ves čas spreminja. Pri literarni obravnavi tovrstnih besedil nas mora zanimati literarnost, dramskost in gledališkost (ne več) dramskega besedila, njegova metadramskost in metagledališkost.

Biografski članek

Zgradba biografskega članka je v večji meri že v naprej formulirana, tako da ne bi smela povzročati večjih preglavic.

1. GESLO. Članek se začne z geslom, to je ime osebe, ki jo v nadaljevanju obdeluje članek. Vsebovati mora polno ime osebe. Psevdonim se doda na konec gesla, za priimek.

2. INFOPOLJE. Članek se začne z infopoljem (tudi podatkovno polje), ki je neke vrste izvleček, saj vsebuje vse glavne informacije o osebi. Tja nas zanese, ko si zaželimo karseda hitro izvedeti ključna dejstva, ki se tičejo izbrane osebe.

3. UVODNA VRSTICA in UVODNI ODSTAVEK. Prva poved, ki jo zapišemo je dokaj standardizirana. Iztočnico zapišemo krepko, po potrebi dopišemo še izgovarjavo v ležeči pisavi v enojnem oglatem oklepaju. Sledijo osnovne oznake, ki na kratko opredelijo osebo, to so največkrat narodna pripadnost, področje delovanja, datum in kraj rojstva (včasih tudi država ali pokrajina, v kolikor je kraj manj poznan), datum in kraj smrti (v primeru, da je oseba pokojna).

4. VSEBINA/JEDRO BESEDILA. Sem spadajo poglavja: Življenje, Delo, Bibliografija (tudi Nagrade in Poimenovanja po osebi). Običajno članek opremimo tudi s fotografijo osebe v desnem zgornjem kotu.

5. GLEJ TUDI. Pod to poglavje navedemo spletne povezave na gesla, ki se navezujejo na osebo. To storimo pregledno, po alinejah.

6. VIRI in OPOMBE. Tu se sklicujemo na vire, ki smo jih uporabili pri pisanju članka. Običajno so to tiskani viri.

7. LITERATURA. Navedemo uporabljeno literaturo.

8. KATEGORIJE. Kategorije naj bodo o pomembnejših predmetih, za katere je verjetno, da bodo koga zanimali. Paziti moramo, da so naslovi kategorij, ki smo jih izbrali zapisani v vrstnem redu. Vsak biografski članek mora biti v kategorijah Rojeni leta ...; Umrli leta ... in Živeči leta ...

Primer dobre prakse je biografski članek o Marji Boršnik.

Marja Boršnik

Marja Boršnik je slovenska literarna zgodovinarka, roj. leta 1906 v Borovnici, umrla leta 1982 na južnodalmatinskem otoku Mljet.

ŽIVLJENJE

• Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1929 diplomirala iz zgodovine slovenske književnosti z južnoslovanskimi književnostmi, primerjalne književnosti s teorijo književnosti in zgodovine slovenskega jezika, narodne zgodovine in nemškega jezika s književnostjo. Leta 1938 je doktorirala z disertacijo Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi.

• Med drugo svetovno vojno je bila leta 1942 zaradi sodelovanja v OF aretirana in obsojena na 12 let težke ječe.

• Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je nasledila tematiko, ki sta jo dotlej pokrivala Ivan Prijatelj in Anton Ocvirk (književnost druge polovice 19. stoletja in slovenske moderne ter novejša slovenska književnost).

• Leta 1958 se je upokojila, a se leta 1959 vrnila kot redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti.

• Je avtorica številnih člankov in znanstvenih monografij s področja slovenske literarne zgodovine, urednica Slavistične revije in revije Jezik in slovstvo.

• Kidričeva nagrada za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine.

• Izvoljena za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in imenovana za zaslužno profesorico Filozofske fakultete.

ZNANSTVENO DELO

• prva študija o Ernestini Jelovšek (1926)
• Aškerc, življenje in delo (1939) z obsežno bibliografijo v posebni knjigi (1936)
• Izbrano delo Vide Jerajeve (1935) in Izbrano delo Zofke Kveder (1938-1940)
• Pregled slovenskega slovstva (1948) in Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva (1954)
• manjše knjižice o Antonu Aškercu, Janku Kersniku, Otonu Župančiču in Franu Levstiku, vse v latinici in cirilice (izdane v Beogradu)
• monografija o delu Frana Celestina in prvi del monografije o Ivanu Tavčarju
• pogovori s pesnikom Gradnikom (1954)

Poleg realizma se je ukvarjala tudi z avtorji naturalizma in moderne. Posebej se je posvečala pisateljicam in pesnicam.

POIMENOVANJA, NAGRADE IN POČASTITVE

• ljudska knjižnica v Borovnici preimenovana v Knjižnico dr. Marje Boršnik
• ulica v ljubljanskih Novih Jaršah
• spominska plošča na njeni delovni hišici na Špiku na Drulovki pri Kranju
• simpozij o Marji Boršnik (Bled, 2003, Slavistično društvo Slovenije)
• spominska plošča ob vhodnih vratih Košutove hiše (100-letnica rojstva)
• svetosavska nagrada (1930)
• ordena zasluge za narod III (1951)
• red dela z rdečo zastavo
• red republike s srebrnim vencem (1975)
• odlikovanje Združenja borcev NOV (1963)
• Kidričeva nagrada za življenjsko delo (1976)

POMNI: dela o Aškercu, Tavčarju, Kvedrovi, Jerajevi, Celestini, Gradniku, Prežihu. Kidričeva nagrada za življenjsko delo. Profesorica na FF, slovenistika. Dopisna članica SAZU.

SlovLit

Slovlit je diskusijski forum namenjen vsem, ki si želijo biti na tekočem z aktualnimi vsebina s področja literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja. Je tudi forum Slavističnega društva Slovenije. V osnovi je namenjen vsem jezikoslovcem in literarnim zgodovinarjem. Idejni vodja in urednik je naš profesor Miran Hladnik, ki zadevo obvladuje od decembra 1999.

SlovLit izvleček, letnik 645, številka 1

SlovLit, 7. 12. 2015 [1]

1. tema: jezikoslovje; tip: nagrada.

Nagrada Luki Repanšku

Prispevek naznanja izjemen dosežek doc. dr. Luke Repanška (FF LJ, Oddelek za primerjalno književnost), ki je na natečaju Indogermanische Gesellschaft / Society for Indo-European Studies / Société des études indo-européennes med 14 predlogi z vsega sveta prejel prvo nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja za leto 2015 – Keltski prežitki v slovenski toponimiji: Prispevek k metodologiji preučevanja (mentor prof. dr. Metka Furlan).

Zapisala: predstojnica oddelka, izr. prof. dr. Tatjana Marvin

2. tema: jezikoslovje; tip: dogodek, akademsko življenje.

V Pragi Mazzini

V soboto, 28. 11. je ob nabrežju Vltave potekal Mazzinijev literarni večer. Večer je potekal v obeh jezikih, slovenščini in češčini. Predstavljeni so bili štirje njegovi romani: Kralj ropotajočih duhov, otroštvo, Paloma negra in Polni koledarji, prazni dnevi (zgodba: Bog, moj facebook prijatelj). Z Mazzinijem se je pogovarjala dr. Hana Mžourková, prevajala je mag. Eliška Bernardová. Zbralo se ni veliko ljudi, a je večer ljub temu uspel. Dogodek je finančno omogočil Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik.

Zapisal: dr. Andrej Šurla

Domača naloga: Krčenje

Krčenje naslovov

Logika: primer naslova, moj predlog, predlog prof. Hladnika

Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije

Dane Zajc in sodobne slogovne tendence slovenske poezije

Dane Zajc in slogovne tendence v sodobni slovenski poeziji (neekonomičnost izraza)

Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika

Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika

Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika (črtane ponovljene besede)

Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig

Redakcija in literarna zgodovina: Praksa in teorija urejanja slovenskih knjig

Redakcija in literarna zgodovina na Slovenskem: Interdisciplinarnost prakse in teorije (črtane ponovljene besede)

Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine

Literarni programi v letih 1919–1945 na območju Dravske banovine

Literarni programi v letih 1919–1945 na območju Dravske banovine (odpravljena tavtologija)

Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000

Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989 in 2000

Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989–2000

»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru

»Cerkovna ordninga« – umestitev na novo odkritega izvoda knjige

Novo odkriti izvod Cerkovne ordninge (črtana prazna naslovna fraza)

Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke

Nasilje v kriminalki

Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije nasilja v kriminalki (črtanje prazne naslovne fraze za večjo ekonomičnost izraza)

Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik

Prevodi s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik

Značilnosti prevodov iz slovenščine v makedonščino s področja migracij in azila (prej pride na vrsto tisto, kar je pomembnejše)

Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti

Različni pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti

Pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti (črtane besede z nizko stopnjo informacije za večjo ekonomičnost izraza)

Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov

Razširjenost uporabe bralnikov (v naslovu ne izdamo rezultata raziskave?)

Zmanjšanje uporabe bralnikov

Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni

Bralčevo doživljanje bolezni

Bralčevo doživljanje bolezni (informacije o dejavnikih doživljanja naj se umaknejo v izvleček)

Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih

Vrednote, osebnosti in psihična stanja nadarjenih pisateljev

Vrednote, osebnost in psihično blagostanje pri nadarjenih pisateljih (izpuščena pomensko prazna beseda)

Stališča zaporskih delavcev do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri stresu in zadovoljstvu z delom

Stališča zaporskih delavcev do zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov

Stres in zadovoljstvo zaporskih delavcev (izpuščena pojasnila naj gredo v izvleček)

Vpliv daljše izpostavljenosti visoki nadmorski višini na vedenjske in elektrofiziološke indikatorje vidne pozornosti

Vplivi daljše izpostavljenosti visoki nadmorski višini na indikatorje vidne pozornosti

Vpliv daljše izpostavljenosti veliki višini na indikatorje vidne pozornosti (izpuščene besede bodo v izvlečku)

Vljudnostne govorne strategije pri izražanju nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini

Vljudnostne govorne strategije pri izražanju nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini

Vljudnostne strategije ob nesoglasjih in kritikah v japonščini in slovenščini (izpust nepotrebne besede; jezik je po definiciji za izražanje)

Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na pokazatelje kognitivnega fenotipa pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja

Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja

Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na paciente z bipolarno motnjo razpoloženja (predlagajte drugačno krajšanje predolgega naslova, če s tem niste zadovoljni)

Primerjava napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo

Napovedna vrednost osebnostnih mer in socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo

Napovedna vrednost osebnostnih mer in socialno prilagajanje v otroštvu (za izpuščene podatke o obdobju je dovolj prostora v izvlečku)

Emancipacija slovenske identitete in književnosti na koncu 19. in na začetku 20. stoletja

Emancipacija slovenske identitete in književnosti na koncu 19. in na začetku 20. stoletja

Emancipacija slovenske identitete in književnosti na prelomu 19. in 20. stoletja (večja ekonomičnost izraza)

Premiki v slovenskih literarnih prevodih izbranih del sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje

Slovenski literarni prevodi izbranih del sodobne nemške književnosti in njihovo vrednotenje

Slovenski prevodi sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje (izpust pomensko praznih in tavtoloških izrazov)

Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti

Dnevni centri aktivnosti: Alternativne možnosti uresničevanja dejavnega staranja v skupnosti

Dnevni centri aktivnosti: Alternativni koncept dejavnega staranja v skupnosti (odpravljena tavtologija)

Povezanost samopodobe (self-concepta), zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih

Povezanost samopodobe, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih

Povezanost samopodobe, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih (angleški termin je odveč, za zainteresirane je v angleškem izvlečku)

Zbrani komentarji (vzroki za spremembe v formulaciji naslovov):

• neekonomičnost izraza (črtane besede z nizko stopnjo informacije; izpuščena pomensko prazna beseda)
• črtane ponovljene besede
• odpravljena tavtologija
• prej pride na vrsto tisto, kar je pomembnejše
• podrobnosti naj se umaknejo v izvleček
• angleški termin je odveč, za zainteresirane je v angleškem izvlečku

Krčenje izvlečkov

1. Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Moj predlog: Marja Boršnik zagovarja stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Ukvarja se s depedagogizacijo in igro ter humojem. Med prvimi je vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Predlog prof. Hladnika: Marja Boršnik izreka tezo, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacija poljudne književnosti ter igra in humor sta njeni pomembni sestavini. S tem je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

2. Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti.

Moj predlog: Zbrane so značilnosti umetne pravljice in njena literarna podoba na podlagi samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki so izšle 1900–1950, med prvimi so bile Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena, katerega delo je ključno za teorijo umetne pravljice.

Predlog prof. Hladnika: Vsebinska in metodološka analiza knjižnih izdaj umetne pravljice v slovenščini od knjige Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929) dalje s težiščem v pravljicah Hansa Christiana Andersena je prispevek k teoriji tega žanra.

Gostobesednost

V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze.

V klasicizmu se je razvijala polliterarne proza.

Pripovedovali so si različne zgodbe.

Pripovedovali so si zgodbe.

Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast.

Snov novel je ljubezenska, kmečka, vojna, oblastniška.

Pesem je bogata z različnimi pesniškimi figurami.

Pesem je polna pesniških figur.

Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje.

Med umetniki je pritegnila zlasti slikarje.

To priča o povezanosti različnih staroveških kultur.

To priča o povezanosti staroveških kultur.

V Novo zavezo spadajo poleg različnih knjig tudi Pridige.

V Novo zavezo spadajo tudi Pridige.

V svoji liriki se je zgledoval po Grkih.

Zgledoval se je po grški liriki.

Kasneje jo je uporabil kot svojo muzo.

Postala je njegova muza. / Kasneje si jo je izbral za muzo.

Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer je med drugim dobil Prešernovo nagrado.

Bil je večkrat nagrajen, tudi s Prešernovo nagrado.

Realisti v svojih delih prikazujejo sodobne družbene spremembe.

Realisti popisujejo sodobne družbene spremembe.

Rokopis je zapustil v svoji zapuščini.

Rokopis je del zapuščine. / Rokopis je v njegovi zapuščini.

Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani.

Težil je k ohranitvi slovenskega jezika. / Prizadeval si je za ohranitev slovenščine.

Svojo prvo službo je nastopil leta 1828.

S prvo službo je začel leta 1828.

Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko tudi prekinjena.

Kronološko shemo dogajanja, ki je lahko prekinjena.

Zato je naturalizem, lahko bi rekli tudi verizem, najbolj avtentična in tudi najbolj opazna oblika te proze.

Zato je naturalizem, lahko bi rekli verizem, najbolj avtentična in najbolj opazna oblika te proze.

Tu je prišel tudi do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje tudi kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga.

Tu je prišel do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga.

V svoji odlični študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.

V študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.

Po obsegu so pesmi ponavadi kratke.

Pesmi so ponavadi kratke.

Domača naloga: literarnovedni dogodek preteklega časa

Laura Fekonja. Iz Beograda. SlovLit, 15. 12. 2015.

KJE? V Beogradu.

KDAJ? 27. novembra 2015.

KDO je sodeloval? Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Društvom Slovencev v Beogradu Sava in je potekal v okviru 3. dnevov slovenske kulture za mlade 2015.

KAJ se je dogajalo? Potekala je delavnica z naslovom Srednjeveški rokopisi v Sloveniji – od pergamenta do kodeksa, ki jo je pripravila in vodila dr. Barbara Navala.

VSEBINA: uvodno predavanje o zgodovinski in umetnostni umestitvi slovenskih srednjeveških kodeksov; praktičen del je obsegal izdelovanje srednjeveškega rokopisa (nekakšna rekonstrukcija dela v srednjeveškem skriptoriju).

Domača naloga: iskanje kritik

1. Poišči kritike dela:

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983.

Kritike:

• Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS
• Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS

2. Kje najdemo kritike del do druge svetovne vojne?

Ocene del do druge vojne bomo dobili v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova.

Ocene del po vojni pa v Slovenski bibliografiji ali v nekaterih katalogih, tudi v NUK-u, in seveda v Cobissu.

3. Poišči kritiko Pregljeve Mlade Brede.

Pregelj, Ivan. Mlada Breda. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1913. Tisk. Cobiss.

Kritika:

• Debevec, Jože. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 26/11. 1913. 435–437. dLib.

Dilema

1. Kako se prav piše skrajšana oblika pozdrava lep pozdrav? L. p./lp/LP/Lp ali kako drugače?

2. Kakšna je razlika med uporabo kombinacije tipk <ctrl> in <PrtScr> in le ene tipke <PrtScr>?